ZZK-1 člen 5, 6. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 396, 396/2. SPZ člen 49, 49/1.
rok za prijavo terjatev – pogojna prijava terjatev – naknadno pridobljena nepremičnina s strani stečajnega dolžnika – učinek plombe
Plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice opozarja na začetek zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja na pridobitev lastninske pravice in sicer pod odložnim pogojem. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo upravičenec postal lastnik nepremičnice, za katero je bil predlagan vpis, in to z učinkom za nazaj, sicer pa ne. Če pa bi v praksi stečajnega prava obveljalo stališče, da mora upnik zaradi zaščite svojih pravic že na podlagi plombe prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice, potem bi bila taka praksa v nasprotju z določili ZFPPIPP, ki le v dveh primerih predpisuje prijavljanje terjatev pod odložnim pogojem in sicer v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP ter v primeru iz drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP.
Tožniku je bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Izplačilo starostne pokojnine je bilo zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje najprej ustavljeno, nato pa mu je bila priznana pravica do delne starostne pokojnine. Za odmero delne starostne pokojnine je odločilna starostna pokojnina, ki je šla tožniku na dan uveljavitve delne pokojnine, saj se po 58. členu ZPIZ-1 delna pokojnina odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki gre zavarovancu na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost, in se potem usklajuje kot druge pokojnine.
Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe upravičuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Poravnave obveznosti drugo tožene stranke prvo toženi stranki po kreditni pogodbi pa ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravi akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je glede na 166. čl. ZDR delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik toženo stranko pravočasno dne 2. 12. 2008 prosil za odobritev koriščenja letnega dopusta za leto 2008. Tožena stranka je tožniku koriščenje letnega dopusta vsaj do 8. 12. 2008 zavrnila, tožnik pa je bil od 8. 12. 2008 do konca meseca decembra 2008 v bolniškem staležu in za koriščenje letnega dopusta v tem času ni posebej zaprosil, nato pa mu je delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 12. 2008 prenehalo. V konkretnem primeru je torej obstajal objektivni razlog (bolniška odsotnost), zaradi katerega tožnik letnega dopusta ni mogel izkoristiti do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, zato mu za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo, ki ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno izračunalo in priznalo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Robotske operacije prostate, kot je bila pri tožniku izvedena v Avstriji, izvajajo tudi v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066034
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-13. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-13, 107, 107/12.
hitri postopek – preverjanje psihofizičnega stanja – odklonitev strokovnega pregleda – voznik motornega vozila – kolo s pedali – kazenske točke v cestnem prometu.
Storilcu, ki je odklonil strokovni pregled, ko je poganjal kolo s pedali in ni bil v pogonu s pomožnim motorjem ter tako ni bil voznik motornega vozila, ni moč izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in jih zakon tudi ne predvideva, zato je dovoljen hitri postopek.
Odločitev v upravnem postopku o povrnitvi vlaganj v denacionalizirano premoženje je postala pravnomočna in tako ni več pogojev, da predmetni pravdni postopek miruje.
Tožeča stranka je pravilno zahtevala, da se zaradi vzpostavitve stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, dovoli vknjižba izbrisa hipoteke.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavljajo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe.
Katerikoli del prijave terjatve iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP, ki je vložen po preteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka, je vložen prepozno.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181, 249.
nova odmera pokojnine
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Čeprav plače za leto 1992 pri odmeri niso bile zajete, je toženec zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, saj je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno.
Tožnik je na sodišče vložil vlogo v tujem jeziku. Ker je skladno s sklepom sodišča v roku ni prevedel v slovenski jezik, je sodišče vlogo utemeljeno zavrglo.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je v socialnem sporu uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 180 dni, priznano pa mu je bilo le 6 dni za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. V pravdi je uspel v višini 3,33 %, zato je upravičen le do povračila 3,33 % stroškov postopka.
URS člen 22, 50, 52. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško člen 22. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost - pokojninska osnova - prispevki, plačani v tujino
V pokojninsko osnovo se vštejejo le plače, od katerih so bili plačani prispevki na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker so se prispevki za tožnika določeno obdobje plačevali na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, teh plač ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo za odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, čeprav je tožnik državljan in rezident Slovenije.
povrnitev sodnih taks – oprostitev stroškov postopka – brezplačna pravna pomoč – razmerje med zavezancem in državo – obstoj terjatve države do nasprotne stranke – izterjava na podlagi zakona
ZST-1 glede tistega dela sodne takse, ki bi ga bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku dolžna plačati nasprotna stranka, izrecno vzpostavlja dolžniško upniško razmerje med zavezancem in državo, pri čemer mora sodišče o povrnitvi takse odločiti po uradni dolžnosti.
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Ker v času odločanja tožena stranka ni bila (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin, je sodišče prve stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ni samostojen (ugotovitveni) zahtevek.
Tožnik, državljan BIH, je bil s sodbo razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 9. 6. 2005 dalje. Ker v Sloveniji ob uveljavitvi pravice ni bil zavarovan, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne po vložitvi zahteve dalje (3. 7. 2006) in še šest mesecev za nazaj.
Tožnik vtožuje plače, dnevnice za obdobje, ko je bil napoten na delo v tujino, odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in jubilejno nagrado. Tožena stranka tožniku vtoževanih terjatev ni poravnala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
Tožnik se je po pravnomočnem priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila odstotno povečana po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1, ker je po izpolnitvi pogojev za priznanje pravice do pokojnine ostal v zavarovanju po dopolnitvi starosti 63 let, z zaposlitvijo ponovno vključil v obvezno zavarovanje (reaktivacija). Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju reaktivacije povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni več možno.