Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, ima pravico do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, od prenehanja delovnega razmerja do ponovne zaposlitve.
tedenski počitek - odškodnina – prispevki za socialno varnost
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 6, 7, 9, 15. ZDRS člen 10, 40.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – državljanstvo
Ker tožnik državljanstva Republike Slovenije ni pridobil po 40. členu ZDRS kot državljan druge republike SFRJ, temveč po 10. členu ZDRS z naturalizacijo, mu pokojnine po ZPIZVZ ni mogoče priznati za nazaj. V 15. členu ZPIZVZ je določeno priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje, le upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravi akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 22, 25, 34, 34/1, 34/1-11, 34/8, 66, 66/1. ZMEPIZ člen 54, 45/2, 49.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage za nazaj
Ker je bila tožnica v spornem obdobju že prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ji za nazaj ni mogoče spremeniti podlage zavarovanja v zavarovanje prejemnice delne invalidske pokojnine, kljub temu da ji je bila s sodbo za nazaj priznana pravica do delne invalidske pokojnine.
izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - resnost opozorila
Delodajalec lahko pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Presoja sodišča v kasnejšem sporu o zakonitosti odpovedi je v tem primeru omejena le na kontrolo, ali je do kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, sploh prišlo in ali ni bilo opozorilo podano iz protipravnih razlogov.
Pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR je pogoj za morebitno kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Po izvedenem dokaznem postopku mora sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne in ali je bil s tem izpolnjen tudi pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZST-1 člen 13, 13/1, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks – ponovna obravnava predloga za oprostitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks je bilo že odločeno s sklepom VL 51691/2012 z dne 5. 6. 2012, ta oprostitev pa učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev plačila in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, torej tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu.
Katerikoli del prijave terjatve iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP, ki je vložen po preteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka, je vložen prepozno.
Odločitev v upravnem postopku o povrnitvi vlaganj v denacionalizirano premoženje je postala pravnomočna in tako ni več pogojev, da predmetni pravdni postopek miruje.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi – dogovor – razlaga pogodb
Ker tožnik skladno z dogovorom, iz katerega izhaja, da ima tožnik po preteku nepretrganega delovnega razmerja v drugi družbi pravico do zaposlitve pri toženi stranki na delovnem mestu organizatorja zastopniške mreže, po prenehanju delovnega razmerja v drugi družbi pri toženi stranki ni pravočasno uveljavljal pravice do zaposlitve, je to pravico izgubil. Posledično tožena stranka do tožnika nima nikakršnih obveznosti (tudi odškodninskih), ki bi izhajale iz tega dogovora.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066034
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-13. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-13, 107, 107/12.
hitri postopek – preverjanje psihofizičnega stanja – odklonitev strokovnega pregleda – voznik motornega vozila – kolo s pedali – kazenske točke v cestnem prometu.
Storilcu, ki je odklonil strokovni pregled, ko je poganjal kolo s pedali in ni bil v pogonu s pomožnim motorjem ter tako ni bil voznik motornega vozila, ni moč izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in jih zakon tudi ne predvideva, zato je dovoljen hitri postopek.
bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je v socialnem sporu uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 180 dni, priznano pa mu je bilo le 6 dni za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. V pravdi je uspel v višini 3,33 %, zato je upravičen le do povračila 3,33 % stroškov postopka.
ZZK-1 člen 5, 6. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 396, 396/2. SPZ člen 49, 49/1.
rok za prijavo terjatev – pogojna prijava terjatev – naknadno pridobljena nepremičnina s strani stečajnega dolžnika – učinek plombe
Plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice opozarja na začetek zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja na pridobitev lastninske pravice in sicer pod odložnim pogojem. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo upravičenec postal lastnik nepremičnice, za katero je bil predlagan vpis, in to z učinkom za nazaj, sicer pa ne. Če pa bi v praksi stečajnega prava obveljalo stališče, da mora upnik zaradi zaščite svojih pravic že na podlagi plombe prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice, potem bi bila taka praksa v nasprotju z določili ZFPPIPP, ki le v dveh primerih predpisuje prijavljanje terjatev pod odložnim pogojem in sicer v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP ter v primeru iz drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074582
ZPP člen 76, 76/1, 80, 187, 187/2, 191, 191/3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka – družbenik izbrisane družbe – singularno pravno nasledstvo – zavrženje tožbe
Po izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določila prvega odstavka 208. člena ZPP proti aktivnim družbenikom ne more priti do nadaljevanja postopka. Nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi tega določila velja le za univerzalne pravne naslednike.
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Ker v času odločanja tožena stranka ni bila (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin, je sodišče prve stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ni samostojen (ugotovitveni) zahtevek.
Tožeča stranka je pravilno zahtevala, da se zaradi vzpostavitve stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, dovoli vknjižba izbrisa hipoteke.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavljajo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe.
Ker pri tožniku, invalidu II. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bil popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0010107
ZJU člen 140. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca – javni uslužbenci – varnost in zdravje pri delu – krivdna odgovornost
Tožnici (policistki) je zdrsnilo na kovinskem pragu kot pohodni površini, ki bi morala biti obložena s trakovi, ki preprečujejo drsenje. Zdrs (padec) tožnice bi bilo mogoče preprečiti z namestitvijo protizdrsnih trakov na gladko površino kovinskega pragu, zato je prvi toženki kot delodajalki mogoče očitati, da ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice.