V vlogi tožene stranke z dne 6. 4. 2011 jasno navedeni predlog tožene stranke, da sodišče opravi narok in po izvedbi vseh dokazov odloči o zadevi, je po presoji pritožbenega sodišča šteti za po toženi stranki izrecno izjavljeno voljo, da se narok opravi in s tem zahtevo stranke, da se narok opravi, kot je ta določena v citiranem drugem odstavku 454. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja – bistvene kršitve določb pravdnega postopka – izpodbijanje dokazne ocene
S pritožbenimi navedbami toženka napada dokazno oceno prvega sodišča, katere v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati. Napačna uporaba 8. člena ZPP ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 150, 179. ZVZD-1 člen 5, 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec z lestve – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - delo na višini – soprispevek – odmera odškodnine
Tožnik glede na zdravstvene omejitve (kot nvalid III. kategorije) ni bil sposoben za delo na odstranjevanju opažev, zato bi moral odkloniti delo na višini in zahtevati od vodje gradbišča, da mu skladno z omejitvami del iz invalidske odločbe določi druge delovne zadolžitve. Ker tega ni storil, je tudi sam prispeval k nastanku škode v višini 30 %.
tek roka za vložitev pravnega sredstva - zastopanje mladoletnih otrok - vročanje mladoletnemu otroku
Pisanja, namenjena mladoletnikom, se vročajo zakonitim zastopnikom (staršem).
V primeru, ko ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, če se pisanje vroči enemu izmed njih. Če je odločba vseeno vročena obema, začne teči rok za pravno sredstvo od vročitve odločbe prvemu izmed njih, in ne šele od poznejše vročitve tistemu, ki mu je bila vročena zadnjemu.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
ZDPra člen 42. ZDPrav-C člen 8. ZSS-I člen 12. ZDT-G člen 5. ZSS-F člen 20. ZSS člen 44, 44/4. ZDT člen 30.
razlike v plači – začasno znižanje plač – funkcionarji – plača državnega pravobranilca
V kolikor matični zakon za posameznega sodnega funkcionarja (sodnika, državnega pravobranilca, državnega tožilca) kot lex specialis določa, da se lahko le s tem zakonom določi znižanje plače funkcionarja, ni mogoče z nobeno uveljavljeno metodo razlage tega člena v ZDPra (enako v ZSS in v ZDT) razlagati tako, da lahko katerikoli drug zakon, le da ni nižji v hierarhiji pravnih aktov, ki jih sprejme zakonodajalec (npr. Odlok, Resolucija, Deklaracija, itn), določi znižanje plače sodnega funkcionarja.
Znižanje osnovne plače sodnih funkcionarjev je zakonito le od takrat, ko je pričela veljati novela matičnega zakona, torej za državne pravobranilce od 3. 10. 2009 dalje (za sodnike oziroma državne tožilce pa od začetka veljavnosti identičnih sprememb v ZSS-I oziroma v ZDT-G).
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS, je potrebno pri prevedbi izhajati iz zadnje formalne sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je zato pri prevedbi pravilno upoštevala strokovno izobrazbo tožnika ter opis del in nalog po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto asistent snemalca specialist in tožnika ustrezno prevedla na primerljivo delovno mesto asistent TV snemalca.
Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca.
Pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal, in kdaj je pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta asistent TV in filmskega snemalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073942
ZPP člen 355.
plačilo električne energije – sprememba lastništva – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe – vrnitev zadeve v novo sojenje
Dopolnitev dejanskega stanja, ki je ostalo nepopolno ugotovljeno zaradi napačne uporabe materialnega prava, bo lažje in hitreje izvedlo sodišče prve stopnje, ki je dokazni postopek že izvedlo in ga bo moralo le dopolniti, zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
V obravnavanem primeru, ko je bil umik tožbe in ustavitev postopka posledica neplačila sodne takse s strani tožeče stranke, v prvem odstavku 158. člena ZPP določene predpostavke, po katerih bi bila tožeča stranka oproščena plačila stroškov toženi stranki, niso izpolnjene.
ZDSS-1 člen 47. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine člen 71, 71/9, 72, 72/3. ZDR člen 8, 8/1, 8/3, 8/5.
podzakonski akt – aktivna legitimacija – osnovna plača
Sodišče lahko v individualnem delovnem sporu odloča o zakonitosti posameznega splošnega akta delodajalca, pri čemer odločitev velja le v tem sporu.
Delodajalec lahko enostransko s splošnim aktom uredi področje plač (delovno uspešnost), pri čemer mora predhodno obvestiti sindikat. Taka prepoved velja v konkretnem primeru zaradi sklenjene podjetniške KP (v njej se je tožena stranka zavezala, da bodo merila za določanje delovne uspešnosti predmet podjetniške KP), ne pa nasploh, ko delodajalec sploh ne bi smel sprejeti splošnega akta o določanju delovne uspešnosti, če bi bil pri njem organiziran sindikat v smislu 5. odstavka 8. člena ZDR.
Morebitna oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi kateregakoli od kasnejših predlogov bi veljala le od dneva vložitve teh predlogov, kar na tožničino dolžnost plačila sodne takse, ki je nastala že ob vložitvi tožbe, ne bi vplivalo.
Brezposelnost sama po sebi ne predstavlja podlage za oprostitev plačila sodnih taks.
Sklep, s katerim je sodišče tožničino zahtevo za izdajo zamudne sodbe zavrglo, je sklep procesnega vodstva, izdan med pripravami na glavno obravnavo, zoper katerega ni pritožbe.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/1-2, 435/3,436, 437/2.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra – razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – prekinitev postopka izbrisa
V 2. točki prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, vloži ugovor in v njem zatrjuje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, ker je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. Takšen ugovor je v skladu s tretjim odstavkom 435. člena ZFPPIPP dovoljen samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča citirana določba ZFPPIPP določa razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – s pravočasnim predlogom za začetek postopka insolventnosti namreč subjekt vpisa „zadrži“ postopek izbrisa oziroma se do pravnomočne odločitve o predlaganem stečaju izbrisu izogne (prekinitev postopka izbrisa v skladu z drugim odstavkom 437. člena ZFPPIPP).
Pomembna je prava volja strank in zato zapis v pogodbi o višini odpravnine glede na dejanske ugotovitve predstavlja očitno pomoto (in ne zmoto). Med pravdnima strankama je bila dejansko dogovorjena odpravnina v višini treh bruto povprečnih mesečnih plač tožnika v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je preostali tekst dogovora v dogovoru ostal po pomoti. Ker je tožena stranka tožniku izplačala odpravnino v višini treh bruto povprečnih mesečnih plač, je svojo obveznost iz navedenega dogovora izpolnila.
izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družba ne posluje na poslovnem naslovu
Predlagateljica je zatrjevala izbrisni razlog iz druge točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in se pri tem sklicevala na domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka istega člena. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Za ugoditev ugovoru morata biti torej podana oba pogoja.
URS člen 22, 50, 52. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško člen 22. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost - pokojninska osnova - prispevki, plačani v tujino
V pokojninsko osnovo se vštejejo le plače, od katerih so bili plačani prispevki na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker so se prispevki za tožnika določeno obdobje plačevali na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, teh plač ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo za odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, čeprav je tožnik državljan in rezident Slovenije.
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je glede na 166. čl. ZDR delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik toženo stranko pravočasno dne 2. 12. 2008 prosil za odobritev koriščenja letnega dopusta za leto 2008. Tožena stranka je tožniku koriščenje letnega dopusta vsaj do 8. 12. 2008 zavrnila, tožnik pa je bil od 8. 12. 2008 do konca meseca decembra 2008 v bolniškem staležu in za koriščenje letnega dopusta v tem času ni posebej zaprosil, nato pa mu je delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 12. 2008 prenehalo. V konkretnem primeru je torej obstajal objektivni razlog (bolniška odsotnost), zaradi katerega tožnik letnega dopusta ni mogel izkoristiti do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, zato mu za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo, ki ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno izračunalo in priznalo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066034
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-13. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-13, 107, 107/12.
hitri postopek – preverjanje psihofizičnega stanja – odklonitev strokovnega pregleda – voznik motornega vozila – kolo s pedali – kazenske točke v cestnem prometu.
Storilcu, ki je odklonil strokovni pregled, ko je poganjal kolo s pedali in ni bil v pogonu s pomožnim motorjem ter tako ni bil voznik motornega vozila, ni moč izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in jih zakon tudi ne predvideva, zato je dovoljen hitri postopek.