krajevna pristojnost – navezne okoliščine – splošna krajevna pristojnost – pristojnost v odškodninskih sporih - drugo krajevno pristojno sodišče – pooblastilo za nujno delegacijo – zahteva za izločitev sodnikov
Tožnik ne more sam izbrati drugega sodišča, če meni, da bi morali biti pri krajevno pristojnem sodišču vsi sodniki izločeni. Pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ima neposredno višje sodišče, če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Pogoj za pridobitev pooblastila za nujno delegacijo krajevno pristojnega sodišča je sklep, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov, hkrati pa pri krajevno pristojnemu sodišču ni nobenega sodnika, ki bi o zadevi lahko odločal.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4. ZPP člen 281, 282.
narok - odsotnost pravdne stranke – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je naroka pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je bilo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo omogočeno sodelovanje v postopku. Izostanek tožene stranke iz glavnih obravnav ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva – opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti in službeni poti ne zadostuje.
Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074603
ZPP člen 213, 213/1, 280, 280/2, 283.
razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo – izvedba predlaganih dokazov – substanciranje dokaznega predloga – plačilo nadomestila za uporabo varovanih del
Velja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar pa je sodišče dolžno izvajati dokaze le glede dejstev, ki so pomembna za odločbo.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
Tožena stranka v pritožbi zmotno razloguje, da bi morala tožeča stranka prerekati njen prvi pripravljalni spis z dne 30. 1. 2011 z novo – drugo pripravljalno vlogo, sicer naj bi se štele v njej navedene trditve za priznane. Na toženi stranki je bila v skladu s 451. členom ZPP dolžnost, da v odgovoru na tožbo navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze. Substancirano je morala prerekati substancirane trditve tožeče stranke v njeni prvi pripravljalni vlogi – dopolnitvi tožbe. Če obe stranki v vlogah substancirano podajata trditve, izvede sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja dokazni postopek. Ni pa zakonske dolžnosti tožeče stranke, da na (domnevno) substancirane trditve tožene stranke ponavlja svoje substancirane trditve iz predhodne vloge, oziroma da v vlogi zgolj zapiše, da vztraja pri njih. Takšno početje bi bilo neekonomično.
Ker se okoliščine od sklenitve sodne poravnave, s katero je bil določen tudi na način izvrševanja stikov, niso bistveno spremenile, razen da ima nasprotna udeleženka še enega otroka, kar pa samo po sebi ni okoliščina, ki bi terjala spremembo načina izvrševanja stikov, ni razlogov za spreminjanje dogovora.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju St 1169/2011 z dne 7. 12. 2011 o potrditvi prisilne poravnave in umikom tožbe 31. 5. 2012, ki je prispel na sodišče prve stopnje 1. 6. 2012. Pet mesecev od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo, ko tožeči stranki ni treba povrniti pravdnih stroškov nasprotni stranki.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - materialno procesno vodstvo
Za zaključek, da toženca nista bila v dobri veri, ob ugotovitvi, da sta imela služnost dogovorjeno s pogodbo in sta jo vsaj deset let nemoteno in brez nasprotovanja lastnice tudi izvrševala in ob izostanku trditev o drugih okoliščinah, ki bi kazale na njuno nedobrovernost, ne zadošča zgolj dejstvo, da služnost v zemljiško knjigo ni bila vpisana, tudi če sta služnostna upravičenca za to vedela.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse – domneva umika ugovora – ugovor po izteku roka
Ker je plačilni nalog za plačilo sodne takse dolžniku bil pravilno vročen, dolžnik pa v roku, določenem v tem plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je odločilo, da se ugovor po izteku roka šteje za umaknjenega.
nedovoljena pritožba – izbris vpisa obremenitve na poslovnem deležu družbenika
Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid, opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu. Ker pritožnik drugačne, zase ugodnejše odločitve od izpodbijane, v tem registrskem postopku ne more več doseči, nima pravnega interesa za pritožbo Zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Če odgovorni urednik ne obvesti osebe, ki je zahtevala objavo popravka, da ne bo objavil popravka iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 31. člena ZMed in popravek objavi, pa tudi v pravdi ne ugovarja, da popravka niti ni bil dolžan objaviti, ker je bil podan eden ali več razlogov iz prvega odstavka 31. člena ZMed, sodišče ni pooblaščeno ugotavljati ali gre za popravek, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti.
Dogovarjanje pravdnih strank o menjalnem razmerju in združitvi družb spada v področje statusnih sprememb družb. V sklopu ureditve postopka statusnih preoblikovanj družb je zagotovljeno tudi pravno varstvo interesa imetnikov deležev pri materialnih statusnih preoblikovanjih kapitalskih družb kot na primer pri načelu nespremenljivosti položaja imetnikov deležev družb. Vendar je takšno pravno varstvo mogoče uresničiti le v primeru, da se družbe statusno preoblikujejo skladno z zakonom.
podjemna pogodba – dodatna dela – ugovor pobotanja – ugovor znižanja plačila zaradi napak na delu
Pravdni stranki sta svoje poslovno sodelovanje opredelili v dveh podjemnih pogodbah in sicer po osnovni pogodbi in po pogodbi o dodatnih delih, ki ju je potrebno obravnavati ločeno. Zato je sodišče pravilno zavrnilo zatrjevanje tožene stranke, da je potrebno dela po osnovni pogodbi in po pogodbi za dodatna dela obravnavati kot celoto, zaradi česar bi bila tožena stranka upravičena zaradi napak na delih po osnovni pogodbi uveljavljati znižanje plačila za dodatna dela.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov - Center za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila CSD - stiki pod nadzorom - pogojna določitev stikov - varovanje koristi otroka
Stiki ne morejo biti določeni pogojno in morajo biti opredeljeni čim bolj natančno, še zlasti, če je komunikacija med staršema slaba.
tuje podjetje – podružnica tujega podjetja – nepopolna tožba
Celotni drugi odstavek 4.a člena ZSReg se izrecno uporablja samo za podružnico tujega podjetja iz tretje države. Tožena stranka pa ni tuje podjetje iz tretje države, temveč iz Evropske Skupnosti, zato zanjo drugi odstavek 4.a člena ZSReg ne velja.
Za tuje podjetje slovenski sodni register ni matična evidenca in za v slovenski register eventualno vpisane podatke o tujem podjetju (ne podružnici) omenjena načela ne veljajo. Položaj tujega podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače.
Tožeča stranka bi morala že pred vložitvijo tožbe ali najkasneje ob popravi tožbe vpogledati v avstrijski sodni register in se prepričati o pravilni firmi tožene stranke, vendar tega ni storila.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO
VSL0073928
ZZK-1 člen 8, 89, 89/4, 96. SPZ člen 10, 49. ZIZ člen 170, 170/2, 173, 192. ZPPSL člen 155.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – izvršba na nepremičnino – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – kavzalni sistem prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – pričakovalna pravica – izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Naš sistem prenosa lastninske pravice na temelju pravnega posla pripada kavzalnemu tradicijskemu sistemu. Po tem sistemu prenos lastninske pravice (in tudi drugih stvarnih pravic) ni veljaven, če je temeljil na neveljavnem zavezovalnem poslu. Neveljavnost zavezovalnega posla povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega. To pomeni, da je tudi prenos, ki je bil izveden, neučinkovit.
Položaj kupca v stečajnem postopku, ki pravočasno plača kupnino, že opravičuje varstvo v izločitveni pravdi, saj je primerljiv z položajem kupca, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi
V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.
izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve na poslovnem deležu – začasna odredba – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Ker je bila začasna odredba razveljavljena v delu, v katerem je bilo upnikovemu dolžniku S. I. d.o.o. prepovedano razpolagati s poslovnim deležem v subjektu vpisa družbi T. d.o.o. in ga obremenjevati, je odpadla tudi podlaga, na kateri je bil vpis obremenitve na dolžnikovem poslovnem deležu vpisan. Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu.