izvedenec – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – dokaz – trditev – dokazovanje trditev – zastaranje – nastanek škode
Odločilen za pretek zastaralnega roka ni sam škodni dogodek, ki je vzrok za nastanek škode, temveč nastanek škode.
Dokaz z izvedencem se izvede, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. Z dokazom z izvedencem se torej preizkuša, ali je s strani stranke postavljena trditev pravilna. Le če je trditev postavljena, se izvede dokaz z izvedencem. Z dokazom z izvedencem se torej ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev.
Zaključek o prepoznem grajanju napak je za tožečo stranko pomenilo “sodbo presenečenja”. Pred sodiščem prve stopnje namreč ni imela možnosti izkoristiti pravico do izjave o tem, katera dejstva (konkretno pravočasnost grajanja) bo sodišče prve stopnje štelo kot pravno odločilna.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50.
stroški prevoza na delo in z dela
Tožnikov zahtevek na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela je utemeljen, kljub temu da je v pisnem sporazumu med strankama navedeno, da delavec nima več nobenih denarnih zahtevkov za nazaj do delodajalca. Sporazum ne vsebuje eksplicitne izjave tožnika, da se odpoveduje pravici do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, pri čemer gre za pravico, ki je določena z zakonom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
zavrženje tožbe – poprava napačne označbe tožene stranke – sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Po določbi 37. člena ZDSS-1 lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel določeno ministrstvo, namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega tožnikove tožbe ni mogoče zavreči, ampak je treba uporabiti določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe ZDSS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074588
ZOR člen 307, 307/1, 479. ZPP člen 458, 458/1.
dokazovanje ustreznosti dobavljenega materiala – nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti – predložitev atesta – stvarne napake – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Nobenega razloga ni, da kvalitete blaga ne bi mogla preizkusiti sama tožena stranka kot kupec pri ustreznem za to specializiranem organu. Da je v taki situaciji običajno dokazovanje ustreznosti oziroma kakovosti dobavljenega blaga s predloženim atestom, ne izhaja niti iz Splošnih uzanc za blagovni promet kot kodificiranih poslovnih običajev, da je bila med pravdnima strankama taka običajna poslovna praksa, pa pritožnica niti ni zatrjevala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR) in ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal. S tem je preverjanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi omejeno na presojanje utemeljenosti odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR).
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077294
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 157, 196, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPPLPS člen 6. ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/2.
izvršba na nepremičnino – vpis dolžnikove lastninske pravice – nujno enotno sosporništvo – sosporništvo – zahteva upnika – pasivna legitimacija – napotitev upnika – prekluzivni rok – povračilo pravdnih stroškov
Rok, ki ga je izvršilno sodišče določilo za vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni prekluzivne narave, tožnica pa je svoj interes za vložitev tožbe izkazala tudi z vložitvijo izvršilnega predloga.
Prvi toženec (pravnega naslednik I., p. o., ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik stanovanja), druga toženko (lastnica na podlagi določb Stanovanjskega zakona oziroma pravna naslednica prodajalke po kupoprodajni pogodbi) ter tretji toženec (dolžnik), so enotni in nujni sosporniki, saj je glede na naravo razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – objektivni rok – subjektivni rok – rok za podajo odpovedi
ZDR določa tako objektivni kot subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je kršen eden ali drug rok, je podana odpoved nezakonita, pri čemer pa je okoliščina, od kdaj je pričel teči rok za odpoved, dejansko vprašanje, kar mora ugotavljati sodišče.
Tožnica bi morala zoper izdane sklepe oziroma odločbe tožene stranke, s katerimi so ji bili določeni v spornem obdobju koeficienti za določitev osnovne plače, oziroma procenti nadomestila plače, vložiti ugovor na svet zavoda in šele potem, v kolikor ugovoru ne bi bilo ugodeno, bi imela pravico do vložitve tožbe na sodišče. Seveda pa bi tožnica morala zahtevati spremembo sklepov v delu, ki so bili eventualno napačno določeni. Šele na podlagi spremembe sklepa bi lahko uveljavljala drugačno višino izplačila nadomestila plače, ki ga je prejemala zaradi čakanja na ustrezno delo v posledici priznane III. kategorije invalidnosti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - litispendenca
Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).
Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).
Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Če delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, je obseg sodnega varstva omejen le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, zato so tožnikova zatrjevanja o nepravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o neuporabi pravil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, nebistvena.
Ker je bila tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponujena nova pogodba o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen do sorazmernega dela odpravnine glede na določbo 90/4 ZDR.
ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je izjema od pravila, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas (prvi odstavek 10. člena ZDR). Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (54. čl. ZDR). Tožnica je že dne 27. 12. 2010 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto poslovna asistentka direktorja in sicer iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Skladno z veljavno zakonodajo (52., 54. čl. ZDR) tožnica ni mogla nadomestiti začasno odsotnega delavca, če ta delavec za sporno delovno mesto sploh ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je na tem delovnem mestu dejansko nadomestila delavko, ki ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in je bilo to delovno mesto prosto, zato je že pogodba o zaposlitvi z dne 27. 12. 2010 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
udeležba drugih oseb v pravdi – udeležba intervenienta
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodno odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Tožnik od tretje tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Zoper tretjo toženo stranko ima RS neporavnane obveznosti iz naslova neplačevanja davkov. Stransko intervencijo je utemeljevala na okoliščini, da bi v primeru neuspeha tožnika oziroma uspeha tretje toženke njej olajšala možnost poplačila svoje terjatve, ki jo ima do tretje tožene stranke. Intervencijski interes bi RS imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med tretjo toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. RS ima zaradi zapadle in izvršljive terjatve iz naslova neplačanih davkov in prispevkov lahko le dejanski interes, da tretjetoženka zmaga, vendar to ne pomeni, da ima tudi pravni (intervencijski) interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). RS in tretje tožena stranka sta v upniško-dolžniškem razmerju, toda interes upnika, da njegov dolžnik zmaga zato, da bo tako lažje prišel do poplačila svoje terjatve, ne zadostuje za intervencijski interes upnika v predmetni pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC0003322
ZFPPIPP člen 429, 432, 439. ZPP člen 343, 343/1. ZSReg člen 36.
nedovoljena pritožba - izbris družbe iz sodnega registra - udeleženec postopka - ugovor proti sklepu o začetku izbrisa
Ker se po določbi 432. člena ZFPPIPP, kot jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, upnik šteje med udeležence postopka izbrisa družbe nad katero se vodi postopek izbrisa le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku izbrisa, po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP pa lahko proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga vloži pritožbo udeleženec postopka, torej le upnik, ki je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik, ki takšnega ugovora ni vložil, tudi pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ne more vložiti.
ZDR člen 6, 6/1, 41, 41/1, 179, 179/1, 184, 184/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – diskriminacija – neenaka obravnava – članstvo v sindikatu
Tožniki (člani izvršilnega odbora sindikata pri toženi stranki) so bili diskriminirani zaradi njihovega sindikalnega delovanja, saj jih je tožena stranka obravnavala drugače kot nekatere druge člane izvršilnega odbora in za to ni imela utemeljenega razloga. Tožnikom je namreč dvakrat neutemeljeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, nato jih je na podlagi pravnomočnih sodb z dopisom pozvala nazaj na delo, vendar jim dela ni zagotavljala že štiri leta, čeprav jim je izplačevala nadomestilo plače. Tožena stranka ni dokazala, da čakanje na delo ni bilo diskriminatorno odrejeno, zato je ravnala v nasprotju s 1. odstavkom 6. člena ZDR o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov, med drugim tudi zaradi članstva v sindikatu, zato je podana njena odškodninska odgovornost po 2. odstavku 184. člena ZDR za škodo, ki jo je tožnikom povzročila s kršenjem pravic iz delovnega razmerja .
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje domneve – rok za izpolnitev obveznosti – običajni rok izpolnitve – vzpostavljena praksa – redne dobave
Če je tožeča stranka v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 pri toženi stranki naročala blago, ki ji je omogočalo njeno proizvodnjo, tožena stranka pa ji je blago dobavljala in zaračunavala, potem vzpostavljene prakse plačevanja z zamikom, tudi če se je odvijala v obdobju, v katerem so finančni pokazatelji pri tožeči stranki kazali na njeno stanje insolventnosti, ni mogoče šteti za prepovedano in v tem smislu za neupoštevno.
oporočna sposobnost – oblika oporoke – pravno vprašanje – lastnoročna oporoka – dokazni standardi – objektivno dokazno breme- dokazna ocena
Vprašanje, za kakšno vrsto oporoke gre, je pravno in ne dejansko vprašanje.
Če oporoka ustreza obličnim zahtevam za lastnoročno oporoko, je pravno nepomembno, če sta se priči nanj podpisali v nasprotju s 64. členom ZD.
Pritožniki se sklicujejo tudi na izvedenkino skepso, češ da ne more z gotovostjo „stati za svojim mnenjem.“ Gotovost je filozofsko (spoznavoslovno) nedosegljiv standard. Določena mera skepse (ki jo izraža tudi sama izvedenka) je lastna slehernemu spoznanju. V tej pravdi pa je vendarle zanesljivo to, da so izvedenkine ugotovitve precej bolj verjetne kot ne. Čim pa je tako, pa pravilo o objektivnem dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP nikakor ne more doleteti tožene stranke. Najprej že zato, ker ob izčrpanih razpoložljivih dokazih dokazni standard tolikšne pretežne verjetnosti zadošča in torej ne gre za položaj non liquet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076014
ZTFI člen 206, 241. OZ člen 780, 803. ZPP člen 188, 188/2, 158.
zahtevek za vrnitev delnic – zakonita zastavna pravica – izvedeni finančni instrumenti – pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Borznoposredniška hiša ima zakonito zastavno pravico tudi za terjatve glede nakupa izrednih finančnih instrumentov, če so bili ti kupljeni v zvezi s pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.