OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075954
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – napad s sekiro – soprispevek – identično dejansko stanje
Ker iz izreka navedene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je toženec kaznivo dejanje hude telesne poškodbe storil v besu, ker ga je tožnica hudo žalila, s sekiro v rokah skočila proti njemu in nekajkrat z njo tudi zamahnila proti njemu, je sodišče prve stopnje povsem pravilno in skladno s 14. členom ZPP zaključilo, da je tožnica prispevala k nastanku škode, njen prispevek pa je tudi povsem pravilno ocenilo na ½, saj bi se v primeru, da se tožnica ne bi približala tožencu s sekiro v rokah in z njo ne bi zamahnila proti tožencu, njun prepir zaključil drugače, brez poškodbe tožnice.
Iz izreka pravnomočne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da je bila tožnica tista, ki je toženca brez njegove krivde prva napadla s tem, ko je s sekiro v rokah skočila proti njemu in proti njemu s sekiro tudi nekajkrat zamahnila. Zato glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožnica prva s sekiro napadla toženca, ne bi bilo pravično, če bi tožnica prejela odškodnino za strah ob tem dogodku in ji zato odškodnina iz tega naslova ne pripada.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi ob razporeditvi (premestitvi) z delovnega mesta tajnica uredništva na delovno mesto organizator dnevne priprave programov spremenila tarifno skupino, ker bi bila razporejena iz V. v VI. tarifno skupino, zato je plačilo za dejansko opravljeno delo tožnice treba določiti ob upoštevanju določbe prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se javnemu uslužbencu v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075943
ZDen člen 88. ZPVAS člen 2, 2/1, 2/3, 7. ZPP člen 76, 76/3, 80, 157, 196, 285. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
agrarna skupnost – ničnost pogodbe - izbrisna tožba – materialno procesno vodstvo - priznanje lastnosti stranke – pravdni stroški – pripoznanje tožbenega zahtevka
Agrarni skupnosti se lahko prizna lastnost stranke po tretjem odstavku 76. člena ZPP.
Sodišče mora pri odločanju ostati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Čeprav je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena do česa drugega, stranki ne sme predlagati spremembe tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
Pravni standard „korist otroka“ je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin primera. Sodišče pri tem ni upoštevalo zgolj želje otroka in doseženega soglasja obeh staršev glede tega, komu naj se dodeli otrok v varstvo in vzgojo, ampak je preizkušalo tudi, ali je to v skladu z interesom otroka, pri čemer mu je bilo v oporo mnenje CSD.
začasna odredba – vrsta začasne odredbe – ustreznost začasne odredbe – namen zavarovana
Če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe.
udeležba drugih oseb v pravdi – udeležba intervenienta
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodno odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Tožnik od tretje tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Zoper tretjo toženo stranko ima RS neporavnane obveznosti iz naslova neplačevanja davkov. Stransko intervencijo je utemeljevala na okoliščini, da bi v primeru neuspeha tožnika oziroma uspeha tretje toženke njej olajšala možnost poplačila svoje terjatve, ki jo ima do tretje tožene stranke. Intervencijski interes bi RS imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med tretjo toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. RS ima zaradi zapadle in izvršljive terjatve iz naslova neplačanih davkov in prispevkov lahko le dejanski interes, da tretjetoženka zmaga, vendar to ne pomeni, da ima tudi pravni (intervencijski) interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). RS in tretje tožena stranka sta v upniško-dolžniškem razmerju, toda interes upnika, da njegov dolžnik zmaga zato, da bo tako lažje prišel do poplačila svoje terjatve, ne zadostuje za intervencijski interes upnika v predmetni pravdi.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50.
stroški prevoza na delo in z dela
Tožnikov zahtevek na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela je utemeljen, kljub temu da je v pisnem sporazumu med strankama navedeno, da delavec nima več nobenih denarnih zahtevkov za nazaj do delodajalca. Sporazum ne vsebuje eksplicitne izjave tožnika, da se odpoveduje pravici do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, pri čemer gre za pravico, ki je določena z zakonom.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - litispendenca
Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).
Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).
Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje domneve – rok za izpolnitev obveznosti – običajni rok izpolnitve – vzpostavljena praksa – redne dobave
Če je tožeča stranka v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 pri toženi stranki naročala blago, ki ji je omogočalo njeno proizvodnjo, tožena stranka pa ji je blago dobavljala in zaračunavala, potem vzpostavljene prakse plačevanja z zamikom, tudi če se je odvijala v obdobju, v katerem so finančni pokazatelji pri tožeči stranki kazali na njeno stanje insolventnosti, ni mogoče šteti za prepovedano in v tem smislu za neupoštevno.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Dejstvo, da je tožnica morala tudi po odpovedani pogodbi o zaposlitvi še naprej opravljati dela in naloge, kot jih je opravljala na prejšnjem delovnem mestu vodja kadrovske službe, pomeni, da je delodajalec delovno mesto le preimenoval, dela pa so v bistvenem ostala enaka. V kolikor je namreč tožnica še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem delovnem mestu, pa čeprav formalno na drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato ni obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tretji odstavek 90. člena ZDR med drugim pri kriteriju ustreznosti zaposlitve izrecno določa, da je ustrezna zaposlitev le takšna, za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Po prejšnji pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu vodja kadrovske službe, ki ga je zasedala tožnica, se je zahtevala VII. stopnja strokovne izobrazbe. Tožnici je bila ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojnega kadrovskega referenta, za katerega se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, zato je bila ponudba nove zaposlitve neustrezna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka, je bil vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti.
Zaključek o prepoznem grajanju napak je za tožečo stranko pomenilo “sodbo presenečenja”. Pred sodiščem prve stopnje namreč ni imela možnosti izkoristiti pravico do izjave o tem, katera dejstva (konkretno pravočasnost grajanja) bo sodišče prve stopnje štelo kot pravno odločilna.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
začasna odredba – dodelitev otroka v vzgojo in varstvo – skupno starševstvo – določitev stikov – izvajanje dokazov – mnenje CSD
Skupno starševstvo lahko obstaja samo v izjemnih razmerjih, ko obstaja sporazum med staršema.
Vegetarijanstvo in ukvarjanje toženke z jogo, v katero naj bi vključevala tudi otroka, vsaj glede na trditveno podlago in priložene listinske dokaze, (še) ne dokazujejo okoliščin, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
Tožnica bi morala zoper izdane sklepe oziroma odločbe tožene stranke, s katerimi so ji bili določeni v spornem obdobju koeficienti za določitev osnovne plače, oziroma procenti nadomestila plače, vložiti ugovor na svet zavoda in šele potem, v kolikor ugovoru ne bi bilo ugodeno, bi imela pravico do vložitve tožbe na sodišče. Seveda pa bi tožnica morala zahtevati spremembo sklepov v delu, ki so bili eventualno napačno določeni. Šele na podlagi spremembe sklepa bi lahko uveljavljala drugačno višino izplačila nadomestila plače, ki ga je prejemala zaradi čakanja na ustrezno delo v posledici priznane III. kategorije invalidnosti.
Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč otrokovo starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega.
Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker je bilo ugotovljeno, da zna toženec vzpostaviti z otrokom kvaliteten odnos v času stika, je v otrokovo korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla vsebinsko in ne le navidezno reorganizacijo, v okviru katere so bila dela tožničinega dotedanjega delovnega mesta prerazporejena na sodelavko. V posledici take reorganizacije je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, zato je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.