V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je izjema od pravila, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas (prvi odstavek 10. člena ZDR). Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (54. čl. ZDR). Tožnica je že dne 27. 12. 2010 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto poslovna asistentka direktorja in sicer iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Skladno z veljavno zakonodajo (52., 54. čl. ZDR) tožnica ni mogla nadomestiti začasno odsotnega delavca, če ta delavec za sporno delovno mesto sploh ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je na tem delovnem mestu dejansko nadomestila delavko, ki ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in je bilo to delovno mesto prosto, zato je že pogodba o zaposlitvi z dne 27. 12. 2010 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC0003322
ZFPPIPP člen 429, 432, 439. ZPP člen 343, 343/1. ZSReg člen 36.
nedovoljena pritožba - izbris družbe iz sodnega registra - udeleženec postopka - ugovor proti sklepu o začetku izbrisa
Ker se po določbi 432. člena ZFPPIPP, kot jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, upnik šteje med udeležence postopka izbrisa družbe nad katero se vodi postopek izbrisa le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku izbrisa, po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP pa lahko proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga vloži pritožbo udeleženec postopka, torej le upnik, ki je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik, ki takšnega ugovora ni vložil, tudi pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ne more vložiti.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Tožnica bi morala zoper izdane sklepe oziroma odločbe tožene stranke, s katerimi so ji bili določeni v spornem obdobju koeficienti za določitev osnovne plače, oziroma procenti nadomestila plače, vložiti ugovor na svet zavoda in šele potem, v kolikor ugovoru ne bi bilo ugodeno, bi imela pravico do vložitve tožbe na sodišče. Seveda pa bi tožnica morala zahtevati spremembo sklepov v delu, ki so bili eventualno napačno določeni. Šele na podlagi spremembe sklepa bi lahko uveljavljala drugačno višino izplačila nadomestila plače, ki ga je prejemala zaradi čakanja na ustrezno delo v posledici priznane III. kategorije invalidnosti.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – prijava udeležbe – predlog za prijavo udeležbe – pravni interes – lastništvo stanovanja
Predlagateljica je svoji vlogi, s katero je prijavila udeležbo, priložila verigo listin, vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi predložene dokumentacije pravilno ugotovilo, da pritožnica ni več lastnica stanovanja, na katerem zahteva vzpostavitev etažne lastnine in vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ker ni več lastnica predmetnega stanovanja, je pravilno zaključilo, da pravnega interesa za prijavo v predmetni postopek ne izkazuje več.
Ni sporno, da izvedenec izvedenskega dela ni opravil v določenem 30 dnevnem roku. Neupravičena prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega dela pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča glede na težo kršitve ter opisane okoliščine utemeljuje izrek denarne kazni v višini 300,00 EUR.
ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
Stališče, da se pri določanju preživnine vselej upošteva otroški dodatek, je preseženo. Upoštevati ga je mogoče le v primeru, ko zmožnosti staršev ne omogočajo kritja potreb otroka.
Pri določanju preživnine se ne upoštevajo stroški, ki jih ima preživninski zavezanec zaradi izvrševanja stikov z otrokom.
Sodišče bi moralo upoštevati plačila, ki jih je toženec plačal na račun preživljanja otrok, saj je s tem deloma poravnal svojo preživninsko obveznost.
Če bi tožnik navajal, da je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov in bi postavil tak tožbeni zahtevek, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje bi z zamudno sodbo tožniku dosodilo zakonske zamudne obresti od neto zneskov, višji zahtevek pa bi zavrnilo, saj bi bila tožba v tem delu nesklepčna. Višji zahtevek bi bil v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato sodišče ne bi bilo dolžno postaviti roka za odpravo nesklepčnosti, temveč bi višji zahtevek zavrnilo na podlagi 4. odstavka 318. člena ZPP. Takšne nesklepčnosti namreč ne bi bilo možno odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Zaključek o prepoznem grajanju napak je za tožečo stranko pomenilo “sodbo presenečenja”. Pred sodiščem prve stopnje namreč ni imela možnosti izkoristiti pravico do izjave o tem, katera dejstva (konkretno pravočasnost grajanja) bo sodišče prve stopnje štelo kot pravno odločilna.
končanje stečajnega postopka – obrazložitev sklepa o končanju postopka – končno poročilo stečajnega upravitelja – vsebina rednih poročil – višina stroškov stečajnega postopka – odredba – mnenje upniškega odbora
Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč otrokovo starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega.
Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker je bilo ugotovljeno, da zna toženec vzpostaviti z otrokom kvaliteten odnos v času stika, je v otrokovo korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla vsebinsko in ne le navidezno reorganizacijo, v okviru katere so bila dela tožničinega dotedanjega delovnega mesta prerazporejena na sodelavko. V posledici take reorganizacije je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, zato je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR) in ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal. S tem je preverjanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi omejeno na presojanje utemeljenosti odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR).