Ker tožena stranka v spremembo tožbe na strani tožeče stranke v obravnavanem primeru ni privolila, odtujitev sporne terjatve med pravdo ne more povzročiti spremembe procesne legitimacije strank postopka.
V predmetni zadevi ne gre za situacijo po 191. členu ZPP, saj tožeča stranka in pritožnica nista sospornika iz 1. odstavka citiranega člena. Pritožnica, ki je singularni pravni naslednik tožeče stranke in ji pripada aktivna stvarna legitimacija glede sporne terjatve, pa je upravičena, da v pravdi nastopa kot sosporniški intervenient in ji gre v tem primeru položaj enotnega sospornika po 196. členu ZPP.
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, imaspecifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V primeru, ko tak postopek izvršbe preide v pravdni postopek, pa sodišče ocenjuje tako listino kot vsako drugo listino.
V zvezi z dokazno močjo izjave je potrebno upoštevati, da pisna izjava, ki jo je v spis vložila tožena stranka, ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča in da ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa omenjeni člen (niti ob upoštevanju napotila na pravno analogijo, ki izhaja iz določbe 263. člena ZPP) niti izjavi, ki bi jo tožena stranka predložila ob priliki neposrednega zaslišanja prič. Tudi sicer izjava po 236.a členu ZPP predstavlja izjemo od načela neposrednosti, onemogoča preizkus pričine verodostojnosti, zato je potrebna previdnost pri njeni uporabi.
izbris družbe iz sodnega registra – izvršba – prehod obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža – aktivni družbenik
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-285/10-132 z dne 7.6.2012 izhaja, da se z novelo A spremenjeni 6. in 7. odst. 443. čl. ZFPPIPP uporablja samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele A (13.6.2009), ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi novele A. Ker je dolžnik izstopil iz družbe 12.3.2010, družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 7.1.2011, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je dolžnik zatrjeval in dokazal, da ni bil aktivni družbenik.
Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma in je ustvarila pravne posledice med njima. Dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe nima vpliva sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
odločba o prekršku – razumljiv izrek odločbe o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.
Sodišče prve stopnje je dne 13.1. 2012 prejelo vlogo pooblaščenke tožene stranke, ki je obvestila sodišče, da je tožena stranka dne 10.9.2012 pooblaščenki preklicala pooblastilo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost vročitve odločbe z dne 11.9.2012, niti na tek pritožbenega roka. Ker sodišče o odpovedi pooblastila ni bilo obveščeno do 13.1.2013, ni moglo postopati drugače, kot da je odločbo vročilo pooblaščenki tožene stranke. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 99. člena ZPP, da je dolžan po odpovedi pooblastila pooblaščenec še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času.
Zakoniti zastopnik tožene stranke bi sodišče ob pristopu na narok lahko obvestil o domnevnem preklicu pooblastila dan pred narokom, česar pa ni storil, zato je sodišče utemeljeno štelo, da ima tožena stranka v postopku pooblaščenca, dokler ni bilo o preklicu pooblastila obveščeno.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – prijava udeležbe – predlog za prijavo udeležbe – pravni interes – lastništvo stanovanja
Predlagateljica je svoji vlogi, s katero je prijavila udeležbo, priložila verigo listin, vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi predložene dokumentacije pravilno ugotovilo, da pritožnica ni več lastnica stanovanja, na katerem zahteva vzpostavitev etažne lastnine in vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ker ni več lastnica predmetnega stanovanja, je pravilno zaključilo, da pravnega interesa za prijavo v predmetni postopek ne izkazuje več.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla vsebinsko in ne le navidezno reorganizacijo, v okviru katere so bila dela tožničinega dotedanjega delovnega mesta prerazporejena na sodelavko. V posledici take reorganizacije je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, zato je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč otrokovo starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega.
Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker je bilo ugotovljeno, da zna toženec vzpostaviti z otrokom kvaliteten odnos v času stika, je v otrokovo korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC0003322
ZFPPIPP člen 429, 432, 439. ZPP člen 343, 343/1. ZSReg člen 36.
nedovoljena pritožba - izbris družbe iz sodnega registra - udeleženec postopka - ugovor proti sklepu o začetku izbrisa
Ker se po določbi 432. člena ZFPPIPP, kot jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, upnik šteje med udeležence postopka izbrisa družbe nad katero se vodi postopek izbrisa le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku izbrisa, po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP pa lahko proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga vloži pritožbo udeleženec postopka, torej le upnik, ki je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik, ki takšnega ugovora ni vložil, tudi pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ne more vložiti.
ZDR člen 6, 6/1, 41, 41/1, 179, 179/1, 184, 184/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – diskriminacija – neenaka obravnava – članstvo v sindikatu
Tožniki (člani izvršilnega odbora sindikata pri toženi stranki) so bili diskriminirani zaradi njihovega sindikalnega delovanja, saj jih je tožena stranka obravnavala drugače kot nekatere druge člane izvršilnega odbora in za to ni imela utemeljenega razloga. Tožnikom je namreč dvakrat neutemeljeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, nato jih je na podlagi pravnomočnih sodb z dopisom pozvala nazaj na delo, vendar jim dela ni zagotavljala že štiri leta, čeprav jim je izplačevala nadomestilo plače. Tožena stranka ni dokazala, da čakanje na delo ni bilo diskriminatorno odrejeno, zato je ravnala v nasprotju s 1. odstavkom 6. člena ZDR o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov, med drugim tudi zaradi članstva v sindikatu, zato je podana njena odškodninska odgovornost po 2. odstavku 184. člena ZDR za škodo, ki jo je tožnikom povzročila s kršenjem pravic iz delovnega razmerja .
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi ob razporeditvi (premestitvi) z delovnega mesta tajnica uredništva na delovno mesto organizator dnevne priprave programov spremenila tarifno skupino, ker bi bila razporejena iz V. v VI. tarifno skupino, zato je plačilo za dejansko opravljeno delo tožnice treba določiti ob upoštevanju določbe prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se javnemu uslužbencu v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – objektivni rok – subjektivni rok – rok za podajo odpovedi
ZDR določa tako objektivni kot subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je kršen eden ali drug rok, je podana odpoved nezakonita, pri čemer pa je okoliščina, od kdaj je pričel teči rok za odpoved, dejansko vprašanje, kar mora ugotavljati sodišče.
Stališče, da se pri določanju preživnine vselej upošteva otroški dodatek, je preseženo. Upoštevati ga je mogoče le v primeru, ko zmožnosti staršev ne omogočajo kritja potreb otroka.
Pri določanju preživnine se ne upoštevajo stroški, ki jih ima preživninski zavezanec zaradi izvrševanja stikov z otrokom.
Sodišče bi moralo upoštevati plačila, ki jih je toženec plačal na račun preživljanja otrok, saj je s tem deloma poravnal svojo preživninsko obveznost.
Tožnica bi morala zoper izdane sklepe oziroma odločbe tožene stranke, s katerimi so ji bili določeni v spornem obdobju koeficienti za določitev osnovne plače, oziroma procenti nadomestila plače, vložiti ugovor na svet zavoda in šele potem, v kolikor ugovoru ne bi bilo ugodeno, bi imela pravico do vložitve tožbe na sodišče. Seveda pa bi tožnica morala zahtevati spremembo sklepov v delu, ki so bili eventualno napačno določeni. Šele na podlagi spremembe sklepa bi lahko uveljavljala drugačno višino izplačila nadomestila plače, ki ga je prejemala zaradi čakanja na ustrezno delo v posledici priznane III. kategorije invalidnosti.