trenutek primopredaje del – podjemna pogodba – uporabno dovoljenje
Zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.
Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.
neupravičena pridobitev – nepoštenost - obseg vrnitve – stroški upravljanja in obratovanja – višina stroškov – razlogi o odločilnih dejstvih
Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je tožeča stranka zatrjevala nepoštenost tožene stranke, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
Tožena stranka je sicer pavšalno prerekala vtoževane račune v celoti, konkretne razloge za prerekanje pa je navedla le v zvezi z vtoževanimi stroški vode. Takšno pavšalno oziroma nesubstancirano prerekanje ne zadostuje. Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana in torej nesporna. Ker višina nespornih stroškov izhaja iz predloženih računov, je sodišče materialnopravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice stroškov elektrike in upravljanja.
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
Odgovornost za zdravniško napako ni objektivna, je krivdna. Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja objektivno za delo zdravnika, če škodno dejanje zdravnika pomeni kršitev potrebne poklicne skrbnosti, razen tedaj, ko je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
Tožnici so okoliščine prisilne hospitalizacije, v katerih ji je bilo onemogočeno priti do odvetnika, da bi ji pomagal sodno uveljavljati terjatev, sama pa je bila ovirana to storiti tudi zaradi (prisilnega) jemanja močnejših psihotropnih zdravil, ki med drugim vplivajo na miselni proces, vplivale na zadržanje teka zastaranja.
pogodba o urejanju medsebojnih razmerjih pri opravljanju in gospodarjenju z apartmajskimi enotami – opravljanje storitev – pogodbeno določena dela in storitve – lastninska pravica na nepremičnini – obligacijska terjatev
Lastništvo stanovanjskih apartmajev na vtoževano terjatev ne more vplivati, ker gre v obravnavani zadevi za obligacijsko terjatev, ki ni vezana na lastninsko pravico na nepremičnini, glede katere je tožeča stranka v okviru recepcijsko – informacijske službe in hišniške službe opravljala pogodbeno določena dela in storitve.
dopolnjen seznam preizkušenih terjatev – ugovor upnice – ugovorni razlogi – določna prijava ločitvene pravice – opredelitev premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – napotitev na pravdo
Upnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju terjatve, saj je izjava upravitelja o tem, ali bo terjatev priznal ali prerekal, stvar njegove lastne presoje. Ali je bilo prerekanje utemeljeno ali ne, pa se bo izkazalo v pravdnem postopku, ki ga bo (v kolikor ga bo) upnica začela zaradi uveljavitve zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice.
Načelo akcesornosti pomeni le, da je zastavna pravica v svojem nastanku in obstoju odvisna od glavne terjatve. Sodišče bi napotilo na pravdo upravitelja le v primeru, če bi bila prijavljena ločitvena pravica, ki po trditvah upnika temelji na izvršilnem naslovu, identificirana, torej jasno opredeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077277
OZ člen 9, 239, 243, 243/1, 243/2, 384, 389. ZPP člen 318. ZZK-1 člen 5, 10, 122. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini člen 9. Zakon o urejanju prostora člen 105.
Družba H. L., d.o.o. je postala lastnica spornih nepremičnin z dnem, ko je zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na njeno ime, torej že v januarju 2007, ne glede na to ali je bilo o predlogu že dejansko odločeno ali ne (kar v posledici pomeni tudi, da je toženka z razpolagalnim poslom z dne 13. 9. 2007 lastninsko pravico prenesla brez razpolagalne sposobnosti). Tožnik je v tožbi trdil, da zaradi navedenega toženka, po svoji krivdi, svoje obveze do njega ne more izpolniti, čemur toženka ni nasprotovala (saj odgovora na tožbo ni podala). Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da toženka svoje obveznosti iz pogodbe o uskladitvi stanja – namesto odškodnine za razlaščeno zemljišče, tožniku dodeliti nadomestno zemljišče, ne more izpolniti, zato je upravičen do denarne odškodnine.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov - stroški brezplačne pravne pomoči – zakonska subrogacija – prehod terjatve na RS
V pravdnem postopku sta stranki tožeča in tožena stranka in sodišče mora v tem postopku odločiti o vseh medsebojnih razmerjih med njima, vključno s pravdnimi stroški. Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074579
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2. OZ člen 653.
stranska intervencija – poziv k udeležbi – prekoračitev tožbenega zahtevka – nepredvidena dela – nenaročena dela
Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. To pa mora storiti sam, saj ga sodišče ni dolžno pozivati k udeležbi v postopku.
Tožnica od zahtevane ugotovitve obstoja svoje terjatve ne more imeti nobene pravne koristi, saj je njen dajatveni zahtevek iz razmerja s toženko že zapadel; sicer pa odločitev o zavrnitvi zahtevanega plačila implicira tudi ugotovitev o tem, da tožničina terjatev do toženke ne obstaja.
Tožnica ni dokazala, da je toženka sporna dodatna dela predhodno odobrila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za nenaročena dela.
spor majhne vrednosti – napačen pravni pouk – pritožbeni razlog - - izpraznitev dela nepremičnine – priposestvovanje sobe – metoda racionalne argumentacije – dokazna ocena
Pravna posledica zmotnega pravnega pouka (konkretno namreč ne gre za spor majhne vrednosti) je le ta, da pritožbeno sodišče ne glede na njegovo zmotno vsebino, upošteva tudi zakonski pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Osrednjega pomena za obravnavano zadevo je, da se sporna soba nahaja kot nekakšna enklava v nepremičnini tožeče stranke. S tistimi dokazi, ki so resda v prid toženi stranki, toženi stranki (na njej pa je dokazno breme glede tega vprašanja) ni uspelo izpodbiti domneve, da je tožeča stranka, ki je vpisana v zemljiško knjigo, tudi lastnik celotne nepremičnine.
Za pridobitev in ohranitev pravice do pogodbene kazni morajo biti izpolnjene vsebinske predpostavke: dogovor o pogodbeni kazni, kršitev pogodbene obveznosti, za katero je dogovorjena, odgovornost dolžnika za vzrok kršitve, za katero je dogovorjena, in pravočasno sporočilo upnika, da si pridružuje pravico do pogodbene kazni, če je slednja dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo obveznosti, upnik pa z zamudo opravljeno storitev sprejme.
Pravica do pogodbene kazni ne povzroči avtomatičnega znižanja pogodbene cene.
Plačilo pogodbene kazni se uveljavlja s posebnim – samostojnim zahtevkom, ki ga upnik naslovi na dolžnika. V ugovoru zoper zahtevek za plačilo pogodbene cene, kot ga tožena stranka podaja v obravnavani zadevi, se lahko uspešno uveljavlja le z uporabo instituta pobota: procesnega, ki ga tožena stranka v tej pravdi ni podala, ali materialnopravnega, na katerega se smiselno sklicuje.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Uporabnina je enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077290
ZPP člen 163, 163/3, 190, 191, 191/2. ZZK-1 člen 6, 6/1, 80, 80/2.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – ugotovitev stvarne služnosti - pasivna legitimacija – napačna stranka – nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo – zaznamba spora – pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov – naknadna predložitev stroškovnika
Ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame vse (so)lastnike nepremičnine, ugotovitev stvarnopravne služnosti pa tako, da se v pravdi zajame vse solastnike služeče nepremičnine.
Glede stvarnih pravic na nepremičnini se za učinkovito varstvo pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, tožnik ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa na institut zaznambe spora. Ta ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076022
ZST člen 24, 25. ZPP člen 43, 43/2, 115. SPZ člen 70, 70/5.
delitev solastnine – vrednost spornega predmeta – vrednost nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sklep o delitvi – vpis v zemljiško knjigo– stroški – stroški postopka
Glavna obravnava v tej zadevi je bila končana 27. 9. 2012, ko je bila v zemljiški knjigi kot lastnica do ¼ vpisana B. Č. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č..
Ugotovitev vrednosti nepremičnine v sklepu o delitvi ni prepovedana. Takšna ugotovitev vrednosti nepremičnin pa bo pridobila na pomenu v nadaljevanju postopka civilne delitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
vrnitev v prejšnje stanje – službena pot – upravičen vzrok za zamudo – predvidljivost
Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeval z okoliščino, da je bil napoten na službeno pot, zaradi česar ni mogel v roku plačati predujma. Predlog ni utemeljen, ker je bilo tako napotilo predvidljivo ter bi se predlagatelj tveganju lahko ognil, če s plačilom ne bi odlašal do zadnjega dne 30 dnevnega roka.
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. OZ člen 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nematerialno škodo - prometna nesreča – skrbnost staršev – otrok – nerazumno ravnanje otroka - vzročna zveza – prispevek – soprispevek – otrok na cesti – skrbnost - hitrost vožnje
Ne more biti dvoma, da je vzrok za prometno nesrečo na strani voznika. Edino vprašanje, ki se lahko postavi, ali se voznik lahko oprosti odgovornosti na temelju 2. in 3. odstavka 177. člena ZOR. Če se ne more, bi morala škodo povrniti tožena stranka kot zavarovalnica, pri kateri je bila zavarovan voznik motornega vozila.
Načeloma velja, da je treba nepričakovanost škodnega dogodka presojati po merilu skrajne skrbnosti. V naselju je treba običajno računati z otroki vseh starosti, in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti. Hitrost vožnje je zato treba prilagoditi tipu ali delu naselja.
Tožena stranka sicer ni kršila nobenega tedaj veljavnega cestnoprometnega predpisa, kar pa za odločitev v tej zadevi niti ni pomembno. Pomembno je, da je glede na okoliščine lahko pričakovala, da bo zaradi nerazumnega ravnanja otroka (sedanje tožeče stranke) zapletena v prometno nesrečo.
Pri nadaljnjem odločanju naj prvostopenjsko sodišče upošteva še, da če je otrok krivdno nesposoben, njegova krivda ali neskrbnost, ali neskrbnost staršev, nista pomembna. Odločilno je le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in kolikšen je bil njegov prispevek.
popolnost tožbe – materialno procesno varstvo - spor majhne vrednosti
Materialnega procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti ni mogoče povsem izključiti. Glede na načelo pisnosti postopka ga bo sodišče lahko izvajalo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP.
Dejanja privilegiranja upnikov se od dejanj neenakomernega poplačila razlikujejo po tem, da privilegirani upnik s pravnim dejanjem ne prejme izpolnitve obveznosti, temveč samo takšno zavarovanje, ki mu omogoči ugodnejše poplačilo njegove terjatve.
Dejstvo neenakega obravnavanja upnikov v smislu določbe 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, v kolikor niso izpolnjeni ostali, v 271. členu ZFPPIPP navedeni pogoji izpodbojnosti.