odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Uvrstitev poškodb v ustrezno skupino Fischerjevega sistema je namenjena primerjavi dosojenih odškodnin, glede na podobno težo poškodb. Glede na opise poškodb, ki so zajeti v III. in IV. skupini, kakor so razvidni iz informatizirane baze NEGM, je očitno, da konkretni primer (tožnik je utrpel udarnino desne rame, udarnino desne dlani, vnetje obsklepnega mešička pod deltoideusom in znake utesnitve pod akrpmionom) sodi v III. skupino.
sklep o poplačilu – terjatev iz delovnega razmerja – prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi prednost pri poplačilu po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ imeli še prispevki za socialno zavarovanje in davki zapadli za zadnje leto do izročitve prodane nepremičnine kupcu, ker pa je bil izvršilni naslov za terjatev pritožnice iz naslova socialnih prispevkov izdan v letu 2010, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa 26.9.2012, prispevki za socialno zavarovanje v tem primeru nimajo prednostnega vrstnega reda, kot tudi ne davek od vseh bruto zneskov določenih s sodbo Delovnega sodišča in se zato v tem delu ne morejo prednostno poplačati pred ostalimi upniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
Ker ima pogodbena kazen dvojni namen, saj služi kot instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in hkrati olajšuje položaj pogodbene stranke v primeru kršitve pogodbene obveznosti, se slednje kaže v tem, da mora tisti, ki zatrjuje kršitev pogodbene obveznosti, zatrjevati in dokazati da gre za kršitev pogodbene obveznosti in zatrjevati in dokazati, da vzrok za kršitev izvira iz sfere nasprotne pogodbene stranke, ni pa mu potrebno dokazovati niti obstoja škode niti višine, ker obstoj škode ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Tako tožeča stranka v tem postopku ni bila dolžna dokazovati nastanka škode, še manj njene višine, morala pa je dokazati, da je tožena stranka kršila pogodbeno zavezo na način, kot ga je zatrjevala, in dokazati, da je vzrok za kršitev dejansko na strani tožene stranke. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanski in pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega dokaznega bremena ni zmogla.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja je potrebno šteti vsako drugo ravnanje, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovalo njegovim interesom, tudi če to dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Med takšna ravnanja sodi tožnikovo ravnanje (razbijanje po stanovanju in prepir, zaradi katerega je morala zoper tožnika intervenirati policija), čeprav to ravnanje ni bilo takšne intenzivnosti, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilja v družini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077307
ZZ člen 31. OZ člen 6, 165, 299, 352, 365. ZPP člen 8, 14. ZST člen 25.
predpostavke odškodninskega delikta – pravnomočna obsodilna sodba – znak kaznivega dejanja – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje – pretrganje zastaranja - tek zamudnih obresti – zakonitost dela zavoda – gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi – dokazno breme – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Kazensko obsodilna sodba vsebuje le ugotovitev nastanka določene nevarnosti, kar pa za nastanek civilnopravne odškodninske odgovornosti, katere nujni element je nastanek določene škode, ne zadošča. V obravnavani zadevi je tako moralo sodišče ugotavljati obstoj tudi preostalih predpostavk odškodninskega delikta.
Zahtevek zoper drugega toženca je zastaran, ker ne pride v poštev uporaba 353. člena OZ; I. B. je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, katerega zakonski znak ni povzročitev škode oziroma pridobitev premoženjske koristi.
Glede na specifičnost zadeve je moč tolmačiti določbo 165. člena OZ, da določa le zapadlost, ne pa tudi zamude z odškodninsko obveznostjo, zaradi česar zamuda nastane šele pod pogoji iz 299. člena OZ – z vložitvijo tožbe, ko je bila prva toženka lahko seznanjena z višino terjatve. Takšno tolmačenje je v obravnavani zadevi pravičnejše, saj tudi tožnici v času vložitve premoženjskopravnega zahtevka višina škode ni bila poznana, sicer bi svoj zahtevek določneje opredelila.
Ravnateljica je odgovorna za organizacijo in vodenje šole, pa tudi za zakonitost dela zavoda. V ta okvir sodi tudi odgovornost za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
Ob prevedbi je tožena stranka tožnico lahko prevedla samo na eno od delovnih mest, ki so vsebovana v tarifnem delu aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda, pri čemer jo je, upoštevajoč metodologijo, določeno v ZSPJS, lahko prevedla le na delovno mesto, za katero je v aneksu predviden 21. plačni razred. Temu kriteriju v celoti ustreza delovno mesto filmski tehnik V, ki je prav tako kot prejšnje tožničino delovno mesto uvrščeno v V. tarifni razred.
Brez vsake pravne podlage je tožničino prepričanje, da bi jo tožena stranka morala prevesti na delovno mesto montažer VII/1, saj je to delovno mesto uvrščeno v tarifni razred VII/1, kar pomeni, da se zanj zahteva dve stopnji višja izobrazba od tiste, ki se je zahtevala za tožničino prejšnje delovno mesto montažerja izvirnikov I.
Okoliščina, da stranki kolektivne pogodbe javnega zavoda nista sklenili predvidenega dogovora o primerljivosti starih in novih delovnih mest, ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna izvesti prevedbe v skladu z določili ZSPJS in aneksa k zavodski kolektivni pogodbi.
popolnost tožbe – materialno procesno varstvo - spor majhne vrednosti
Materialnega procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti ni mogoče povsem izključiti. Glede na načelo pisnosti postopka ga bo sodišče lahko izvajalo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP.
Dejanja privilegiranja upnikov se od dejanj neenakomernega poplačila razlikujejo po tem, da privilegirani upnik s pravnim dejanjem ne prejme izpolnitve obveznosti, temveč samo takšno zavarovanje, ki mu omogoči ugodnejše poplačilo njegove terjatve.
Dejstvo neenakega obravnavanja upnikov v smislu določbe 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, v kolikor niso izpolnjeni ostali, v 271. členu ZFPPIPP navedeni pogoji izpodbojnosti.
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
ZD člen 213. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 11, 11/2, 11/2-1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica – preužitkarska pogodba – darilna pogodba – vsebina pogodbe – vpis nepremičnin v zemljiško knjigi
Vsebina pogodbe o preužitku kaže na njeno odplačno naravo, sama pogodba pa je bila tudi že izvedena v zemljiški knjigi. Tudi okoliščina, da pogodba vsebuje elemente tveganega pravnega posla, izkazuje, da ne gre za darilo. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je manj verjetna pravica tistega, ki trdi nasprotno, torej da pogodba o preužitku ni odplačna in gre v resnici za darilo.
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko, v zemljiški kataster pa z identifikacijsko oznako.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa.
Ker z listino, ki v sodbi ni bila ocenjena, toženec ni dokazoval svoje trditve o tem, da njegov pes tožnice ni ugriznil, pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do dokazne teže navedene listine glede temelja odgovornosti, ni utemeljen.
Neujemanje med navedbami v tožbi in ugotovitvami sodbe o podrobnostih škodnega dogodka ne utemeljuje zaključka o prekoračitvi tožbenih navedb in posledični kršitvi razpravnega načela.
Blokada transakcijskega računa tožene stranke res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Uporabnina je enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076024
ZOR člen 210, 210/1. OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 315, 315/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja – ožji družinski člani – stari starši – vnukinja – ded – status očeta – starši – razlaga zakona – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja predstavlja odškodnino tako za bolečino ob sami vednosti za smrt, kot tudi za vse kasnejše bolečine, ki jih otrok trpi zaradi izgube roditelja – ljubezen, nego in pozornost, kar vse bi mu roditelj nudil, če bi bil živ. Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dejstvo, da je razmerje stari oče – vnukinja trajalo le eno leto, ni pravno odločilno, ded je namreč s svojo skrbjo do tožnice dejansko prevzel očetovsko vlogo. Čim pa je tako, je tožnica upravičena do odškodnine; če ji je ded nadomeščal očeta, potem je zakonsko besedilo „starši“ treba razlagati tako, da je izgubila osebo, ki ji je predstavljala roditelja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0073930
SPZ člen 99. ZOdvT tarifna številka 1200.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – zemljišče – zemljiškoknjižni vložek – identifikacija nepremičnine – stroški postopka – nagrada za zastopanje več oseb
Dvoma o identiteti zemljišča ne more biti. Zemljišče opredeljuje parcelna številka in katastrska občina. Le zemljiškoknjižnih vložkov ni več, kar pa za opredelitev nepremičnin ni bilo bistveno.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – prepoved razširjanja določenih trditev
Sodišče je z začasno odredbo prepovedalo tožencu, da bi še naprej s težkimi besedami označeval direktorja tožeče stranke (kot osebo, ki goljufa, izvaja nezakonite skupščine in prevzeme družbe, ki jo vodi ter nezakonito kupuje delnice oziroma izvaja kazniva dejanja).
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.