CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074579
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2. OZ člen 653.
stranska intervencija – poziv k udeležbi – prekoračitev tožbenega zahtevka – nepredvidena dela – nenaročena dela
Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. To pa mora storiti sam, saj ga sodišče ni dolžno pozivati k udeležbi v postopku.
Tožnica od zahtevane ugotovitve obstoja svoje terjatve ne more imeti nobene pravne koristi, saj je njen dajatveni zahtevek iz razmerja s toženko že zapadel; sicer pa odločitev o zavrnitvi zahtevanega plačila implicira tudi ugotovitev o tem, da tožničina terjatev do toženke ne obstaja.
Tožnica ni dokazala, da je toženka sporna dodatna dela predhodno odobrila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za nenaročena dela.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
ZIZ člen 181, 181/7, 194, 194/1, 194/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine – pristopljeni upnik – vabilo na dražbo - odredba o prodaji – ustavitev izvršbe – predlog za tretjo javno dražbo
Ker je sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izterjavo terjatve pristopljenega upnika bil izdan 31.8.2011 in je postal pravnomočen 14.9.2011, torej pred datumom druge javne dražbe, ki je bila razpisana za 27.9.2011, bi sodišče prve stopnje nedvomno moralo tudi pristopljenega upnika obvestiti o drugi javni dražbi.
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nadzor telekomunikacij – hišna preiskava – neupravičen pripor – neupravičen odvzem prostosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – načelo enotne odškodnine – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – vzročna zveza – privolitev oškodovanca
Odgovornost države za neupravičen odvzem prostosti je objektivna; protipravnost ravnanja državnih organih ni predpostavka zanjo. Predpostavki sta le objektivni dejstvi, da je bila svoboda okrnjena (prestan pripor) in da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano k raziskovanju premoženjskega stanja tožene stranke po izvedeni statusni spremembi (pripojitvi). Tožena stranka o spremenjenih okoliščinah ni obvestila sodišča prve stopnje, zato je sklicevanje nanje v pritožbi šteti kot prepozno.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - predpostavke za spregled pravne osebnosti - stečaj pravne osebe - aktivna legitimacija upnikov za zavarovanje terjatev do stečajnega dolžnika za svoj račun
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
Pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja vrstnega reda ne morejo privesti do spremembe dejstva, da je tožena stranka sporno terjatev M. že plačala. S tem je zarubljena terjatev M. do tožene stranke prenehala, zato toženi stranki (dolžnikovemu dolžniku) nikakor ni mogoče naložiti ponovnega plačila že plačane terjatve.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1, 262.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je nepravilno in v nasprotju z zakoni obravnaval 21 vizumskih vlog (ker je postopek vodil brez osebne prisotnosti prosilca, pisma pa so bila posredovana naknadno oziroma so bila nepodpisana), pri čemer je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ in za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
Odhodke, ki bi tožniku nastali pri opravljanju poslovne dejavnosti, je izračunal šele s strani sodišča postavljeni izvedenec finančne stroke, ki ni izhajal iz podatkov o tožnikovem čistilnem servisu, ker jih ta ni zatrjeval oziroma predložil, ampak jih je izračunal splošno na podlagi podatkov drugih čistilnih servisov. Za ugotavljanje izgubljenega dobička je bil torej izveden informativni dokaz z izvedencem finančne stroke, ki pa ne more in ne sme nadomestiti trditvene podlage, ki bi jo moral pravočasno zagotoviti tožnik.
O odsotnosti ustrezne trditvene podlage je bil tožnik pravočasno in eksplicitno opozorjen s strani toženca, torej se tudi ni porajala potreba po opozorilih sodišča v okviru materialno procesnega vodstva, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.
popolnost tožbe – materialno procesno varstvo - spor majhne vrednosti
Materialnega procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti ni mogoče povsem izključiti. Glede na načelo pisnosti postopka ga bo sodišče lahko izvajalo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP.
Dejanja privilegiranja upnikov se od dejanj neenakomernega poplačila razlikujejo po tem, da privilegirani upnik s pravnim dejanjem ne prejme izpolnitve obveznosti, temveč samo takšno zavarovanje, ki mu omogoči ugodnejše poplačilo njegove terjatve.
Dejstvo neenakega obravnavanja upnikov v smislu določbe 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, v kolikor niso izpolnjeni ostali, v 271. členu ZFPPIPP navedeni pogoji izpodbojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076024
ZOR člen 210, 210/1. OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 315, 315/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja – ožji družinski člani – stari starši – vnukinja – ded – status očeta – starši – razlaga zakona – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja predstavlja odškodnino tako za bolečino ob sami vednosti za smrt, kot tudi za vse kasnejše bolečine, ki jih otrok trpi zaradi izgube roditelja – ljubezen, nego in pozornost, kar vse bi mu roditelj nudil, če bi bil živ. Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dejstvo, da je razmerje stari oče – vnukinja trajalo le eno leto, ni pravno odločilno, ded je namreč s svojo skrbjo do tožnice dejansko prevzel očetovsko vlogo. Čim pa je tako, je tožnica upravičena do odškodnine; če ji je ded nadomeščal očeta, potem je zakonsko besedilo „starši“ treba razlagati tako, da je izgubila osebo, ki ji je predstavljala roditelja.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 414. ZZZDR člen 5a, 106, 129, 129a.
preživninska obveznost – višina preživnine – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – preživninski zahtevek – nadstandardne potrebe – počitniška glasbena šola – novota – izločitev sodnika
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu. V kolikor sta starša sporazumna glede določenih nadstandardnih potreb, jih bosta krila poleg svoje preživninske obveznosti, ni pa to seveda razlog za njeno neutemeljeno širjenje.
Novote v družinskih sporih so sicer dopustne (glej 414. člen ZPP), vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok.
Odgovornost za zdravniško napako ni objektivna, je krivdna. Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja objektivno za delo zdravnika, če škodno dejanje zdravnika pomeni kršitev potrebne poklicne skrbnosti, razen tedaj, ko je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077315
ZPP člen 14, 252, 254. OZ člen 168, 168/2, 171, 179.
identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - soodgovornost - valorizacija plačane odškodnine - sodni izvedenec - pomanjkljivost izvedenskega mnenja
Sodni izvedenec kot pomočnik sodišča mora upoštevati pravilo vezanosti na izrek pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, o čemer ga mora sodišče, ki vodi dokazovanje z izvedencem in izvedencu daje navodila glede izvedenskega mnenja, seznaniti.
pogodbena cesija – zakonska cesija – ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije – pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji
V primeru odstopa terjatve s pogodbo lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku (tožeči stranki) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. Ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije, ker G. C. d. d. ni izpolnil pogoja do tožene stranke, ki je dejansko ugovor zapadlosti, je takšen ugovor. Če tožena stranka ni dolgovala in ne dolguje prvotnemu upniku (G. C. d.d., ker ni izpolnil pogoja do tožene stranke), namreč novi upnik (tožeča stranka) ne more zahtevati od tožene stranke izpolnitve nezapadle obveznosti. Materialnopravno bistvo je, da se pravni položaj dolžnika (tožene stranke) s pogodbeno cesijo ne sme poslabšati.