Ker je bilo z izročitvijo denarja tožencu (klubu) omogočeno redno izvajanje njegove (športne) dejavnosti, je bil toženec s tem obogaten, tožnik pa prikrajšan, kar utemeljuje zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
V primeru, če kdo nudi drugemu korist, kadar je ta ukrep očitno pravilen, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenosti, ki velja v obligacijskih razmerjih, da ne bi bil upravičen do vrnitve dane koristi.
Stranka, ki za razlog izločitve izvedenca izve potem, ko je izvedenec podal svojo ekspertizo oziroma, ko je sodišče že izvedlo dokaz z izvedencem, zahteva izločitev izvedenca, vendar v tem primeru le v ugovoru zoper izvedensko delo. Izločitev izvedenca je tako mogoče uveljavljati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje, je tožnik pravdne stroške, ki jih je povzročil s svojim pravdanjem in katerih je bil oproščen na podlagi brezplačne pravne pomoči, dolžan državi (sodišču) povrniti v primeru, v kolikor se bo njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo v toliko, da ne bi bil več upravičen do BPP.
pogodbena cesija – zakonska cesija – ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije – pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji
V primeru odstopa terjatve s pogodbo lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku (tožeči stranki) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. Ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije, ker G. C. d. d. ni izpolnil pogoja do tožene stranke, ki je dejansko ugovor zapadlosti, je takšen ugovor. Če tožena stranka ni dolgovala in ne dolguje prvotnemu upniku (G. C. d.d., ker ni izpolnil pogoja do tožene stranke), namreč novi upnik (tožeča stranka) ne more zahtevati od tožene stranke izpolnitve nezapadle obveznosti. Materialnopravno bistvo je, da se pravni položaj dolžnika (tožene stranke) s pogodbeno cesijo ne sme poslabšati.
ZD člen 72. ZPP člen 2, 7, 7/2, 8, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
ustna oporoka – izredne razmere – subjektivne okoliščine na strani oporočitelja – razpravno načelo – pritožbene novote
Obstoj izrednih razmer je treba presojati v trenutku, ko se je zapustnik odločil za izjavo poslednje volje. Subjektivne okoliščine na strani oporočitelja (nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja, nepokretnost, nesposobnost pisanja, nezmožnost za kakršnokoli telesno opravilo) morajo biti take narave, da oporočitelju onemogočajo napraviti pismeno oporoko v katerikoli obliki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja je potrebno šteti vsako drugo ravnanje, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovalo njegovim interesom, tudi če to dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Med takšna ravnanja sodi tožnikovo ravnanje (razbijanje po stanovanju in prepir, zaradi katerega je morala zoper tožnika intervenirati policija), čeprav to ravnanje ni bilo takšne intenzivnosti, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilja v družini.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
trenutek primopredaje del – podjemna pogodba – uporabno dovoljenje
Zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.
Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.
vrnitev v prejšnje stanje – službena pot – upravičen vzrok za zamudo – predvidljivost
Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeval z okoliščino, da je bil napoten na službeno pot, zaradi česar ni mogel v roku plačati predujma. Predlog ni utemeljen, ker je bilo tako napotilo predvidljivo ter bi se predlagatelj tveganju lahko ognil, če s plačilom ne bi odlašal do zadnjega dne 30 dnevnega roka.
Pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja vrstnega reda ne morejo privesti do spremembe dejstva, da je tožena stranka sporno terjatev M. že plačala. S tem je zarubljena terjatev M. do tožene stranke prenehala, zato toženi stranki (dolžnikovemu dolžniku) nikakor ni mogoče naložiti ponovnega plačila že plačane terjatve.
rvostopenjsko sodišče ni imelo ovir za izdajo izpodbijanega sklepa o prpdaji, saj je ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, le tista prijava izločitvene pravice, ki je pravočasna in vložena do izdaje sklepa o prodaji.
varstvo pri delu – soprispevek – krivda – odgovornost za škodo
Ali je k poškodbi prispeval tudi sam delavec in če je, v kakšnem obsegu, na odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva. To vprašanje je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do tega delavca.
popolnost tožbe – materialno procesno varstvo - spor majhne vrednosti
Materialnega procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti ni mogoče povsem izključiti. Glede na načelo pisnosti postopka ga bo sodišče lahko izvajalo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP.
Dejanja privilegiranja upnikov se od dejanj neenakomernega poplačila razlikujejo po tem, da privilegirani upnik s pravnim dejanjem ne prejme izpolnitve obveznosti, temveč samo takšno zavarovanje, ki mu omogoči ugodnejše poplačilo njegove terjatve.
Dejstvo neenakega obravnavanja upnikov v smislu določbe 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, v kolikor niso izpolnjeni ostali, v 271. členu ZFPPIPP navedeni pogoji izpodbojnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076019
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 27.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina - akcept
Trasat ne postane menični dolžnik že s tem, ko je na menici zapisan kot trasat, temveč mora menico sprejeti/akceptirati. Dokler trasat menice ne akceptira, ni menično zavezan in ni dolžan plačati.
V obravnavanem primeru tožeča stranka predlogu za izvršbo menice ni priložila, temveč jo je v njem le označila, zato izvršilno sodišče njene vsebine ni preverjalo. V takšnem primeru je v postopku izdaje predhodne odredbe dopustno presojati, ali menica izpolnjuje pogoje za verodostojno listino in ali je tako podana neizpodbitna domneva obstoja nevarnosti.
Menica, iz katere ne izhaja menična zaveza trasata, ne predstavlja verodostojne listine, ki bi lahko bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi zoper trasata.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Uporabnina je enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
predpravdno pobotanje – ugovor ugasle pravice – sporna terjatev – likvidnost terjatve
Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja.Čim je toženka uveljavljala predpravdno pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotavljati, ali sporna terjatev obstoji, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo.
Ob sicer pravilni razmejitvi posledic in ugotovljenem zmanjšanju življenjskih aktivnosti, ki je izključna posledica nesreče, je sodišče prve stopnje odmerilo previsoko odškodnino. Omejena gibljivost ledvenega dela hrbtenice je lažje stopnje, športov, ki zahtevajo popolno gibljivost hrbtenice, pa tožnik že pred nesrečo (zaradi predhodnih težav) ni mogel gojiti. Tudi popolna nezmožnost za delo ni posledica nesreče, tožnik pa še vedno opravlja lažja gradbena dela.
Ker ima pogodbena kazen dvojni namen, saj služi kot instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in hkrati olajšuje položaj pogodbene stranke v primeru kršitve pogodbene obveznosti, se slednje kaže v tem, da mora tisti, ki zatrjuje kršitev pogodbene obveznosti, zatrjevati in dokazati da gre za kršitev pogodbene obveznosti in zatrjevati in dokazati, da vzrok za kršitev izvira iz sfere nasprotne pogodbene stranke, ni pa mu potrebno dokazovati niti obstoja škode niti višine, ker obstoj škode ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Tako tožeča stranka v tem postopku ni bila dolžna dokazovati nastanka škode, še manj njene višine, morala pa je dokazati, da je tožena stranka kršila pogodbeno zavezo na način, kot ga je zatrjevala, in dokazati, da je vzrok za kršitev dejansko na strani tožene stranke. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanski in pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega dokaznega bremena ni zmogla.