vrnitev v prejšnje stanje – službena pot – upravičen vzrok za zamudo – predvidljivost
Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeval z okoliščino, da je bil napoten na službeno pot, zaradi česar ni mogel v roku plačati predujma. Predlog ni utemeljen, ker je bilo tako napotilo predvidljivo ter bi se predlagatelj tveganju lahko ognil, če s plačilom ne bi odlašal do zadnjega dne 30 dnevnega roka.
pogodbena cesija – zakonska cesija – ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije – pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji
V primeru odstopa terjatve s pogodbo lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku (tožeči stranki) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. Ugovor zadržanja 5 % posamezne situacije, ker G. C. d. d. ni izpolnil pogoja do tožene stranke, ki je dejansko ugovor zapadlosti, je takšen ugovor. Če tožena stranka ni dolgovala in ne dolguje prvotnemu upniku (G. C. d.d., ker ni izpolnil pogoja do tožene stranke), namreč novi upnik (tožeča stranka) ne more zahtevati od tožene stranke izpolnitve nezapadle obveznosti. Materialnopravno bistvo je, da se pravni položaj dolžnika (tožene stranke) s pogodbeno cesijo ne sme poslabšati.
ZD člen 72. ZPP člen 2, 7, 7/2, 8, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
ustna oporoka – izredne razmere – subjektivne okoliščine na strani oporočitelja – razpravno načelo – pritožbene novote
Obstoj izrednih razmer je treba presojati v trenutku, ko se je zapustnik odločil za izjavo poslednje volje. Subjektivne okoliščine na strani oporočitelja (nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja, nepokretnost, nesposobnost pisanja, nezmožnost za kakršnokoli telesno opravilo) morajo biti take narave, da oporočitelju onemogočajo napraviti pismeno oporoko v katerikoli obliki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja je potrebno šteti vsako drugo ravnanje, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovalo njegovim interesom, tudi če to dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Med takšna ravnanja sodi tožnikovo ravnanje (razbijanje po stanovanju in prepir, zaradi katerega je morala zoper tožnika intervenirati policija), čeprav to ravnanje ni bilo takšne intenzivnosti, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilja v družini.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 266. ZZ člen 65.
priposestvovanje – priposestvovanje pred nacionalizacijo – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini – družbena lastnina – splošno ljudsko premoženje – javno dobro – stranska intervencija
V času, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, služnost ni bila priposestvovana.
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj tako varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi.
Priposestvovalna doba ne teče tudi po vložitvi tožbe ter se čas po vložitvi tožbe ne všteva v priposestvovalno dobo.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 227, 227/2, 272, 272/1, 298, 298/5.
načelo koncentracije - naknadna prijava terjatve - očitna pomota - prenehanje ločitvene pravice – nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja – verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve
Upnik lahko le izjemoma uveljavlja svoj zahtevek izven stečajnega postopka, denimo v pravdnem postopku in postopku zavarovanja, vendar v primeru očitne pomote, zmote pri navedbi parc. št. (in to ne glede na nevarnost oziroma grozečo škodo) pri prijavi terjatve in ločitvene pravice zakon ne določa takšne izjeme.
Po (veljavnem) materialnem pravu tožeča stranka ne more izven stečajnega postopka v pravdnem postopku ponovno doseči “naknadne prijave” in celo z istimi razlogi, kot jih je uveljavljala v stečajnem postopku.
Dodaten razlog za pravilno odločitev sodišča prve stopnje je tudi to, da po začetem stečajnem postopku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju proti insolventnemu dolžniku.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – kršitev obveznosti – brezplačno razpolaganje s premoženjem – odpoved dediščini – poročanje o premoženjskem stanju
Stečajni dolžnik se je odpovedal dediščini po pokojnem očetu, s čimer je kršil omejitev svoje poslovne sposobnosti. Hkrati pa navedeno ravnanje predstavlja tudi kršitev obveznosti poročanja o premoženjskem stanju.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077314
URS člen 22. SZ-1 člen 84, 95, 111, 111/1. OZ člen 615. ZZK-1 člen 175, 175/3, 246, 247. ZPP člen 5.
najemna pogodba za določen čas – molče obnovljena pogodba – nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitveni zahtevek - enakost orožij – načelo kontradiktornosti – nepotrebni dokazni predlogi - pooblastilo pooblaščenca - izrek sodbe – zemljiškoknjižni vložek
SZ-1 v 84. členu določa za najemno pogodbo pisno obliko, v 95. členu pa skrb za podaljšanje najemne pogodbe za določen čas prenaša na samega najemnika, ki mora najmanj 30 dni pred potekom najema pridobiti od lastnika pisno odobritev podaljšanja najemne pogodbe (aneks), sicer mora izprazniti stanovanje v pogodbenem roku, zaradi česar tudi ni pravne podlage za molče obnovljeno pogodbo za nedoločen čas.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 285. člena ZPP, saj tožeče stranke v okviru materialnega procesnega varstva ni opozorilo, da ni navedla odločilnega dejstva, to je izpolnitev odložnega pogoja, za veljavnost sporne pogodbe o prodaji terjatev stečajnega dolžnika z dne 19.6.2009. Ker tekom postopka veljavnost prenosa terjatve iz prenosnika, družbe V. d.d. - v stečaju, na prevzemnika, torej tožečo stranko, ni bila sporna, je tožeča stranka za svojo napako (manjkajoče dejstvo) izvedela šele iz sodbe in je tako sodišče prve stopnje svojo odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega strankam ni bila dana možnost, da se o njem izjavijo.
oprostitev plačila sodnih taks – slabo premoženjsko stanje – lastništvo nepremičnine – brezposelnost - hipoteka
Pogoji za taksno oprostitev niso podani, saj je tožnik lastnik nepremičnine znatne vrednosti. Dejstvo, da je brezposeln, ter da je nepremičnina obremenjena s hipoteko in da nima stroškov za vzdrževanje te nepremičnine, na to ne vplivajo.
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076022
ZST člen 24, 25. ZPP člen 43, 43/2, 115. SPZ člen 70, 70/5.
delitev solastnine – vrednost spornega predmeta – vrednost nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sklep o delitvi – vpis v zemljiško knjigo– stroški – stroški postopka
Glavna obravnava v tej zadevi je bila končana 27. 9. 2012, ko je bila v zemljiški knjigi kot lastnica do ¼ vpisana B. Č. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č..
Ugotovitev vrednosti nepremičnine v sklepu o delitvi ni prepovedana. Takšna ugotovitev vrednosti nepremičnin pa bo pridobila na pomenu v nadaljevanju postopka civilne delitve.
trenutek primopredaje del – podjemna pogodba – uporabno dovoljenje
Zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.
Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.
rvostopenjsko sodišče ni imelo ovir za izdajo izpodbijanega sklepa o prpdaji, saj je ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, le tista prijava izločitvene pravice, ki je pravočasna in vložena do izdaje sklepa o prodaji.
Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077307
ZZ člen 31. OZ člen 6, 165, 299, 352, 365. ZPP člen 8, 14. ZST člen 25.
predpostavke odškodninskega delikta – pravnomočna obsodilna sodba – znak kaznivega dejanja – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje – pretrganje zastaranja - tek zamudnih obresti – zakonitost dela zavoda – gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi – dokazno breme – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Kazensko obsodilna sodba vsebuje le ugotovitev nastanka določene nevarnosti, kar pa za nastanek civilnopravne odškodninske odgovornosti, katere nujni element je nastanek določene škode, ne zadošča. V obravnavani zadevi je tako moralo sodišče ugotavljati obstoj tudi preostalih predpostavk odškodninskega delikta.
Zahtevek zoper drugega toženca je zastaran, ker ne pride v poštev uporaba 353. člena OZ; I. B. je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, katerega zakonski znak ni povzročitev škode oziroma pridobitev premoženjske koristi.
Glede na specifičnost zadeve je moč tolmačiti določbo 165. člena OZ, da določa le zapadlost, ne pa tudi zamude z odškodninsko obveznostjo, zaradi česar zamuda nastane šele pod pogoji iz 299. člena OZ – z vložitvijo tožbe, ko je bila prva toženka lahko seznanjena z višino terjatve. Takšno tolmačenje je v obravnavani zadevi pravičnejše, saj tudi tožnici v času vložitve premoženjskopravnega zahtevka višina škode ni bila poznana, sicer bi svoj zahtevek določneje opredelila.
Ravnateljica je odgovorna za organizacijo in vodenje šole, pa tudi za zakonitost dela zavoda. V ta okvir sodi tudi odgovornost za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
Ob prevedbi je tožena stranka tožnico lahko prevedla samo na eno od delovnih mest, ki so vsebovana v tarifnem delu aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda, pri čemer jo je, upoštevajoč metodologijo, določeno v ZSPJS, lahko prevedla le na delovno mesto, za katero je v aneksu predviden 21. plačni razred. Temu kriteriju v celoti ustreza delovno mesto filmski tehnik V, ki je prav tako kot prejšnje tožničino delovno mesto uvrščeno v V. tarifni razred.
Brez vsake pravne podlage je tožničino prepričanje, da bi jo tožena stranka morala prevesti na delovno mesto montažer VII/1, saj je to delovno mesto uvrščeno v tarifni razred VII/1, kar pomeni, da se zanj zahteva dve stopnji višja izobrazba od tiste, ki se je zahtevala za tožničino prejšnje delovno mesto montažerja izvirnikov I.
Okoliščina, da stranki kolektivne pogodbe javnega zavoda nista sklenili predvidenega dogovora o primerljivosti starih in novih delovnih mest, ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna izvesti prevedbe v skladu z določili ZSPJS in aneksa k zavodski kolektivni pogodbi.