oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodnih taks – učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks – navedba časovne omejitve oprostitve v izreku sklepa – oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek
Glede na to, da iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom oprostilo plačila sodnih taks, pri tem pa v izreku sklepa oprostitev plačila sodnih taks ni časovno omejilo od vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je dolžnik v celotnem postopku oproščen plačila sodnih taks.
prekinitev postopka – opustitev vročitve predloga za prekinitev postopka – pravica do informacije – pravica do izjave – predhodno vprašanje
Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.
OZ člen 190, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/4. ZUstS člen 1, 1/3, 43.
zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe – pravni temelj za izplačilo obresti ob rubežu – ustavna odločba
Odločilno je vprašanje, ali je pravni temelj za izplačilo v izvršbi zarubljenih zneskov iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti ob rubljenju tožencu še obstajal ali ne. Pri presoji obstoja pravnega temelja za plačilo zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati tudi Ustavno določbo U-I-300/04 z dne 2.3.2006.
Da upnik lahko izterja zakonske zamudne obresti, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta tako višina obresti (obrestna mera) in prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti vezana na zakon.
Vprašanje pravilnosti teka zakonskih zamudnih obresti je materialnopravno vprašanje, na kar pa mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Le z izbrisno tožbo je mogoče sanirati materialnopravno neveljavnost vpisov v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi mora obsegati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa, takšnega tožbenega zahtevka pa tožnik ni postavil. Zgolj sama ugotovitev zatrjevane ničnosti ne bi mogla privesti do neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na prva dva toženca.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožeče stranke, ne pa sodišča.
ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - predpostavke za spregled pravne osebnosti - stečaj pravne osebe - aktivna legitimacija upnikov za zavarovanje terjatev do stečajnega dolžnika za svoj račun
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076019
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 27.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina - akcept
Trasat ne postane menični dolžnik že s tem, ko je na menici zapisan kot trasat, temveč mora menico sprejeti/akceptirati. Dokler trasat menice ne akceptira, ni menično zavezan in ni dolžan plačati.
V obravnavanem primeru tožeča stranka predlogu za izvršbo menice ni priložila, temveč jo je v njem le označila, zato izvršilno sodišče njene vsebine ni preverjalo. V takšnem primeru je v postopku izdaje predhodne odredbe dopustno presojati, ali menica izpolnjuje pogoje za verodostojno listino in ali je tako podana neizpodbitna domneva obstoja nevarnosti.
Menica, iz katere ne izhaja menična zaveza trasata, ne predstavlja verodostojne listine, ki bi lahko bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi zoper trasata.
Identiteta tožbenega zahtevka se ne presoja zgolj glede na besedilo, temveč je podana takrat, če tožbeni zahtevek izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059927
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 154, 154/2, 179.
vezanost na kazensko sodbo - obsodilna sodba sodnika za prekrške - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – izsiljevanje prednosti – kršitev pravila o prednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine
Po 14. členu ZPP je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku. Na pravnomočno obsodilno sodbo sodnika za prekrške ni vezano, zato ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o hitrosti in pravila o prednosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednosti, praviloma nosi večji delež odgovornosti.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se prisodi oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano k raziskovanju premoženjskega stanja tožene stranke po izvedeni statusni spremembi (pripojitvi). Tožena stranka o spremenjenih okoliščinah ni obvestila sodišča prve stopnje, zato je sklicevanje nanje v pritožbi šteti kot prepozno.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Na obstoj elementov delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da dela, ki jih je opravljala tožnica ne spadajo v delokrog nobenega sistemiziranega delovnega mesta. V kolikor delodajalec mimo sistemizacije in brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, na podlagi civilnopravnega razmerja z istim delavcem več kot dve leti za polni delovni čas zagotavlja opravljanje dela, ni mogoče šteti, da niso podani elementi delovnega razmerja, češ da opravljane naloge ne zajemajo vseh nalog, ki so naštete pri opisu sistemiziranega delovnega mesta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077272
OZ člen 16, 40, 40/2, 46, 459. ZPP člen 254, 286b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 9.
prodajna pogodba – predmet nakupa – lastnosti za posebno rabo – varovano stanovanje – manjša kvadratura stanovanja – znižanje kupnine
Predmet pogodbe bi moral imeti lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero sta ga tožnika kupovala in je bila prodajalcu znana. Za status varovanega – oskrbovanega stanovanja ni bistveno, ali tožnika stanovanje uporabljata kot varovano oziroma ali v njem stanujejo osebe, ki so upravičene do institucionalnega varstva v takšnih stanovanjih.
Pravno relevanten je odgovor na vprašanje, ali je imelo stanovanje ob prodaji lastnost varovanega – oskrbovanega stanovanja.
Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 227, 227/2, 272, 272/1, 298, 298/5.
načelo koncentracije - naknadna prijava terjatve - očitna pomota - prenehanje ločitvene pravice – nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja – verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve
Upnik lahko le izjemoma uveljavlja svoj zahtevek izven stečajnega postopka, denimo v pravdnem postopku in postopku zavarovanja, vendar v primeru očitne pomote, zmote pri navedbi parc. št. (in to ne glede na nevarnost oziroma grozečo škodo) pri prijavi terjatve in ločitvene pravice zakon ne določa takšne izjeme.
Po (veljavnem) materialnem pravu tožeča stranka ne more izven stečajnega postopka v pravdnem postopku ponovno doseči “naknadne prijave” in celo z istimi razlogi, kot jih je uveljavljala v stečajnem postopku.
Dodaten razlog za pravilno odločitev sodišča prve stopnje je tudi to, da po začetem stečajnem postopku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju proti insolventnemu dolžniku.
oprostitev plačila sodnih taks – slabo premoženjsko stanje – lastništvo nepremičnine – brezposelnost - hipoteka
Pogoji za taksno oprostitev niso podani, saj je tožnik lastnik nepremičnine znatne vrednosti. Dejstvo, da je brezposeln, ter da je nepremičnina obremenjena s hipoteko in da nima stroškov za vzdrževanje te nepremičnine, na to ne vplivajo.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov - stroški brezplačne pravne pomoči – zakonska subrogacija – prehod terjatve na RS
V pravdnem postopku sta stranki tožeča in tožena stranka in sodišče mora v tem postopku odločiti o vseh medsebojnih razmerjih med njima, vključno s pravdnimi stroški. Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074579
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2. OZ člen 653.
stranska intervencija – poziv k udeležbi – prekoračitev tožbenega zahtevka – nepredvidena dela – nenaročena dela
Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. To pa mora storiti sam, saj ga sodišče ni dolžno pozivati k udeležbi v postopku.
Tožnica od zahtevane ugotovitve obstoja svoje terjatve ne more imeti nobene pravne koristi, saj je njen dajatveni zahtevek iz razmerja s toženko že zapadel; sicer pa odločitev o zavrnitvi zahtevanega plačila implicira tudi ugotovitev o tem, da tožničina terjatev do toženke ne obstaja.
Tožnica ni dokazala, da je toženka sporna dodatna dela predhodno odobrila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za nenaročena dela.
Za pridobitev in ohranitev pravice do pogodbene kazni morajo biti izpolnjene vsebinske predpostavke: dogovor o pogodbeni kazni, kršitev pogodbene obveznosti, za katero je dogovorjena, odgovornost dolžnika za vzrok kršitve, za katero je dogovorjena, in pravočasno sporočilo upnika, da si pridružuje pravico do pogodbene kazni, če je slednja dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo obveznosti, upnik pa z zamudo opravljeno storitev sprejme.
Pravica do pogodbene kazni ne povzroči avtomatičnega znižanja pogodbene cene.
Plačilo pogodbene kazni se uveljavlja s posebnim – samostojnim zahtevkom, ki ga upnik naslovi na dolžnika. V ugovoru zoper zahtevek za plačilo pogodbene cene, kot ga tožena stranka podaja v obravnavani zadevi, se lahko uspešno uveljavlja le z uporabo instituta pobota: procesnega, ki ga tožena stranka v tej pravdi ni podala, ali materialnopravnega, na katerega se smiselno sklicuje.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – prepoved razširjanja določenih trditev
Sodišče je z začasno odredbo prepovedalo tožencu, da bi še naprej s težkimi besedami označeval direktorja tožeče stranke (kot osebo, ki goljufa, izvaja nezakonite skupščine in prevzeme družbe, ki jo vodi ter nezakonito kupuje delnice oziroma izvaja kazniva dejanja).