oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
Sklenjena sodna poravnava, s katero se je posredna posestnica zavezala tožniku, da mu bo izročila garsonjero, predstavlja izjavo volje, s katero je na nanj prenesla posredno posest.
Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica. Zato ne gre za opustitev posesti, temveč za nameravano prepustitev neposredne posesti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059933
ZDR člen 184, 184/1. ZPP 154, 154/2.
stroški – stroški postopka – temelj – višina – nevarna dejavnost – policist – delo policista – objektivna odgovornost
Splet konkretnih okoliščin, ki so časovno sovpadale, predvsem potreba po nujnem in takojšnjem posredovanju na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je pridržanju upiral, želel pobegniti s kraja dogodka in zoper katerega je bil že pred zadevnim dogodkom odrejen uklonilni zapor, je narekoval zaključek, da je tožnik v konkretnem primeru opravljal nevarno dejavnost.
ZIZ 272, 272/2. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka je pri podaji izpodbijane izredne odpovedi zadostila zakonskim pogojem in podala izredno odpoved v predpisanih rokih iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR. Ugotovljena dejstva ne izkazujejo verjetnosti terjatve tožnika, da mu je tožena stranka podala izredno odpoved na nezakonit način in iz vsebinsko neutemeljenih odpovednih razlogov, zato verjetnost terjatve še ni izkazana. Ker v konkretnem primeru pogoj za izdajo začasne odredbe iz določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ ni izkazan, tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073912
ZPP člen 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 72, 72/5, 73, 73/4, 76, 76/2, 76/3, 79.
pravica do izjave – neprerekana dejstva – navajanje novih dejstev v pritožbi – prekluzija – protispisnost – navadno sosporništvo – vpis zakonitega zastopnika v sodni register – pooblastilo – splošno pooblastilo – obseg pooblastitve – redno poslovanje – neupravičeno zastopanje – naknadna odobritev pravnega posla – solidarna odgovornost zastopnika in zastopanega – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi dejstva, ki so bila neprerekana in se zato štejejo za priznana, saj s tem v ničemer ne posega v pravico strank do izjave.
Tožnik ni imel vpogleda v kazenski spis le do tedaj, ko je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča, kar se je zgodilo en mesec pred zaključkom glavne obravnave, zato so novo predloženi dokazi v pritožbenem postopku prepozni.
Neskrbnosti drugega toženca pri pridobivanju dokazov ne opravičuje njegovo pričakovanje, da bo dokaz predložil prvi toženec.
Toženkam ni mogoče očitati šikanoznega pravdanja, ko so vložile izbrisno tožbo. Če bi uspele dokazati, da je bila izdaja zemljiškoknjižnega dovolila pogojena s plačilom višje kupnine, bi namreč lahko uspele, zato tožba ni bila očitno neutemeljena.
solastnina – enotno sosporništvo – priposestvovanje lastninske pravice
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice), ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov sporne nepremične ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje (enotno sosporništvo).
DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
prokurist pravne osebe – obseg pooblastil – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Ker predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 10. 5. 2012 prokurist ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo s sklepom z dne 16. 5. 2012, da izkaže odobritev tožene stranke (za vložitev predloga za taksno oprostitev) in da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ga je opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po njegovem pozivu. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti odobritve vloženega predloga, kar bi pomenilo, da ga vlaga po zakonitem zastopniku. Izraža le nestrinjanje z zakonsko ureditvijo, da mora imeti prokurist opravljen pravniški državni izpit, če želi zastopati pravno osebo pred okrožnim sodiščem.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073939
OZ člen 131. ZPP člen 8, 215.
povrnitev škode – padec na mokrih stopnicah – dokazni standard – dokazna ocena – prepričanje
O dejstvu, katerega sodišče vzame za podlago svoje sodne odločbe, mora biti sodišče prepričano. Tožnik pa svojih navedb ni dokazal z zadostno stopnjo resničnosti, saj sodišča ni prepričal, da je prišlo do škodnega dogodka na zatrjevani način.
Zmotno je prepričanje upnika, da sklep o izvršbi nudi upniku izvršilno sredstvo tudi v primeru tistih motilnih dejanj, ki jih zajema že izdani izvršilni naslov in bodo nastajale v bodoče, torej v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Temu predmetni izvršilni postopek ni namenjen. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno, kar pa ne more biti.
Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.
Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
ZPP člen 105, 105a, 105a/3. ZST-1 člen 11, 12, 13.
domneva umika tožbe – plačilo takse za tožbo
Če je bila tožeča stranka tudi že v času vložitve tožbe nelikvidna, in ne le v roku, določenem v plačilnem nalogu, kot zatrjuje v pritožbi, bi lahko ob vložitvi tožbe, ko je nastala taksna obveznost, predlagala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZD člen 32. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela premoženja - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izvedenina - nagrada izvedenca
Z zahtevkom po 32. členu ZD zapustnikov potomec izloča iz zapustnikovega premoženja del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi tega premoženja, zatrjuje torej, da izločeni del dejansko ne pripada zapustniku in ne sodi v zapuščino, temveč je njegova last. Pri tem dedič zahteva izločitev dela premoženja, ki pomeni določeno celoto, in sicer kot alikvotni del, torej delež na vsem, kar tvori zapuščino.
Tožnik ima pravico, da zaradi vlaganj v zapustnikovo premoženje izloči alikvotni del zapuščine.
Izvedenec je zgolj dodatno ocenil nepremičnino po tržni metodi, pri čemer gre za del stanovanjskega dvojčka in ne za kakšen večji večstanovanjski ali industrijski objekt s številnimi parcelami. Prav tako odgovori na postavljena vprašanja niso zahtevali posebne dodatne priprave. Zato bi lahko to dopolnitev označili zgolj kot zahtevno.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse – razveza zakonske zveze – zakonski spor – razvezni postopek
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev, saj ni upoštevalo visoke vrednosti predmeta postopka (preko 3 milijone EUR), ki bo podlaga za odmero sodne takse. Ob predvideni visoki sodni taksi in izkazanih nerednih prihodkih tožnice je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da z enkratnim plačilom takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg – protipravnost – naravno javno dobro – odškodnina
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta, ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - umik tožbe – vrednost spornega predmeta
V sporih o uvrstitvi v plačni razred se kot vrednost spora upošteva višina triletnega zneska, ki predstavlja razliko med dejanskim in zahtevanim plačilom. .
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.