ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4. ZPP člen 281, 282.
narok - odsotnost pravdne stranke – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je naroka pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je bilo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo omogočeno sodelovanje v postopku. Izostanek tožene stranke iz glavnih obravnav ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva – opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti in službeni poti ne zadostuje.
Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo.
Tožnika, ki sta vlagala v nepremičnino ob vedenju in nenasprotovanju toženca, sta ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno, da bosta kasneje postala solastnika, ali pa je toženec štel, da je uporaba dovoljena do njegovega preklica, upravičena do povrnitve tega, za kar je bil toženec kot lastnik nepremičnine obogaten v trenutku, ko je tožnikoma preprečil uporabo nepremičnine.
Za presojo o utemeljenosti zahtevka po višini je odločilno, koliko je bila zaradi vložka tožnikov vrednost nepremičnine v trenutku, ko je nista mogla več uporabljati, večja.
obstoj delovnega razmerja – reintegracija – poziv nazaj na delo – sodna razveza - odškodnina - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja za čas do reintegracije k toženi stranki oziroma do prenehanja zaposlitve pri drugem delodajalcu, ni utemeljen. Ugoditev takšnemu zahtevku bi dejansko pomenila, da bi bilo tožniku za isto obdobje priznano dvojno delovno razmerje. Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. Revizijsko sodišče je že zavzelo stališče, da bi v primeru, če sodne razveze ne bi bilo in bi bilo ugotovljeno, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo „in še traja“, to pomenilo pravico tožnice do vrnitve na delo k toženi stranki in vzpostavitev delovnega razmerja za čas, ko bi bila brez zaposlitve (z vmesno prekinitvijo za čas morebitne zaposlitve pri drugem delodajalcu). Razlika v plači bi bila tožnici v tem primeru priznana kot odškodnina, ki bi ji pripadala na podlagi dejstva, da bi ji bila priznana reintegracija, kar pomeni, da bi delovno razmerje, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja, trajalo nepretrgoma.
ZFPPIPP člen 109, 109/4, 109/4-3, 118, 118/4, 119, 119/1.
razrešitev stečajnega upravitelja – nezadostnost sredstev stečajnega dolžnika za poplačilo stroškov dela stečajnega upravitelja
Okoliščina, da upravitelj oziroma njegova družba, ne razpolagata z zadostnimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi lahko poplačala stroške, povezane z opravljanjem dela upravitelja, ne more biti razlog za razrešitev upravitelja.
Možnost nastanka okoliščin, da v nekaterih stečajnih postopkih ni dovolj sredstev niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, sodi v sfero rizika, ki ga pri svojem delu prevzame upravitelj. Če upravitelj teh tveganj ni sposoben nositi, se temu delu lahko kadarkoli odpove s pisno izjavo, da se izbriše iz seznama upraviteljev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je na praznični dan opravljal nočno službo, ko so proti večeru na območje elektrarne pristopili tožnikov nadrejeni in še dva moška, ki ju tožnik ni poznal. Tožnik jih je opazil preko monitorja. Nadrejeni mu je povedal, da lahko vstopi v elektrarno kadar hoče, ter da bodo odpeljali kombi, ker je bil prodan. Tožnik je po telefonu poklical direktorja tožene stranke in ga o dogodku obvestil. Ta mu je zagotovil, da je bil kombi res prodan, ter da za to obstajajo dokumenti. Tožnik direktorju ni verjel, ker naj bi se nadrejeni nenavadno obnašal, in ker je dobil občutek, da je direktor le gladil zadeve, zato je istega dne podal kazensko ovadbo zoper nadrejenega. S takšnim svojim ravnanjem tožnik ni huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja 1. odst. 111. čl. ZDR). V danih okoliščinah je ravnal razumno in v korist tožene stranke. Tožnikov nadrejeni in dva neznana moška so neregistriran kombi, ki je bil po tožnikovem védenju še vedno last tožene stranke, prevzeli na praznični ponedeljek v večernih urah, ob tem pa tožniku, ki je bili zadolžen za nadzor objekta tožene stranke, niso pokazali nobene relevantne dokumentacije, ki bi potrjevala, da je bil kombi res prodan in ga bodo zato upravičeno odpeljali iz prostorov tožene stranke. Takšno ravnanje bi se vsakemu povprečno skrbnemu delavcu zdelo skrajno nenavadno, čeprav je direktor tožniku po telefonu zagotovil, da je bil kombi prodan.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074603
ZPP člen 213, 213/1, 280, 280/2, 283.
razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo – izvedba predlaganih dokazov – substanciranje dokaznega predloga – plačilo nadomestila za uporabo varovanih del
Velja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar pa je sodišče dolžno izvajati dokaze le glede dejstev, ki so pomembna za odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik avtobusa) trem potnikom, ki so vstopili na avtobus, ni izdal vozovnic, voznino pa je prejel plačano. S tem je huje kršil delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077756
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 198. ZPP člen 154.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
krajevna pristojnost – navezne okoliščine – splošna krajevna pristojnost – pristojnost v odškodninskih sporih - drugo krajevno pristojno sodišče – pooblastilo za nujno delegacijo – zahteva za izločitev sodnikov
Tožnik ne more sam izbrati drugega sodišča, če meni, da bi morali biti pri krajevno pristojnem sodišču vsi sodniki izločeni. Pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ima neposredno višje sodišče, če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Pogoj za pridobitev pooblastila za nujno delegacijo krajevno pristojnega sodišča je sklep, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov, hkrati pa pri krajevno pristojnemu sodišču ni nobenega sodnika, ki bi o zadevi lahko odločal.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077755
ZASP člen 81, 81/1. ZGD člen 261, 261/3, 266, 274, 274/4, 275, 282, 282/1, 282/2, 283, 283/1. ZGD-1 člen 281. ZPPSL člen 137, 137/8, 114. ZPP člen 285.
blagovna znamka – nadomestilo za uporabo znamke – veljavnost avtorske pogodbe – zastopanje družbe proti članom uprave – delovanje nadzornega sveta – pooblastilo za sklenitev pogodbe – odsotnost pogodbene podlage – odplačnost avtorskega dela – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – dopolnilna sodba
Tožnik je kot zakoniti zastopnik tožene stranke imel v rokah vse vzvode, da bi lahko izposloval podpis aneksa s strani pristojnih oseb. Ker pa tega ni storil, aneks za toženo stranko ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Za uporabo avtorskega dela je predpisana odplačnost tudi, če avtor z uporabnikom pogodbe ni sklenil.
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
nadomestilo plače - ustni dogovor o plači – dokazno breme
Pravdni stranki sta se ustno dogovorili za višja izplačila od s pogodbo dogovorjenih, zato tožniku za sporno obdobje pripadajo tudi zneski, ki so bili ustno dogovorjeni. Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi. Glede na sodno prakso pa ni nobene ovire, da je pogodba o zaposlitvi (ali pa njen del) dogovorjen ustno, bistveno je le, da je ustni dogovor tudi dokazan.
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – javni uslužbenci – upoštevanje navodil nadrejenih
Prelaganje zagovora do izteka bolniškega staleža bi pomenilo zamudo 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je določen v drugem odstavku 110. člena ZDR. Za opravičilo odsotnosti tožnika ne zadošča le golo opravičilo, da se razgovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora.
Upiranje jasni in nedvoumni odredbi, da naj tožnik kot inšpektor izroči upravne spise v pregled, pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na stopnicah – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval na dotrajanih stopnicah, ki vodijo iz zgradbe, v kateri je delal. Stopnišče je bilo v času nezgode poškodovano in dotrajano ter potrebno temeljite sanacije, česar se je tožena stranka zavedala, vendar kljub temu ni poskrbela, da bi se stopnice sanirale, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za nastalo nezgodo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - izvenzakonska partnerica – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – oporočna dedinja – neveljavnost oporoke – bivša žena – tretja oseba – zahtevek tretjega do zapusnika
Dokler ni ugotovljena morebitna neveljavnost oporoke ni podlage za ugotavljanje morebitnega obstoja zunajzakonske skupnosti, ki bi (oporočni) dedinji podelila status zakonite dedinje. Povedano drugače, dokler velja oporoka, M. B. nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
Zapustnikov nekdanja žena ni dedinja, je tretja, ki v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da neko premoženje ne spada v zapuščino. Sklep o dedovanju na položaj tretje osebe ne vpliva in je ne veže. Povedano drugače, če ima tretji zahtevek do zapustnika, ta z izdajo sklepa o dedovanju ne ugasne, lahko ga le naslovi na zapustnikove univerzalne naslednike.
Ker je tožnik s tožbo vložil primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je treba takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave.
zaslišanje stranke – dokazni predlog – preiskovalno načelo – postopek v individualnih delovnih sporih – sodba presenečenja
Element pravice do izjave v postopku je tudi pravica stranke, da navaja dokaze ter se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ne zadošča, da se stranki omogoči izjava o dokazih nasprotne stranke, pač pa ji mora biti zagotovljena tudi možnost izjave glede dokazov, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Sodišče mora v takšnem primeru, kot to izhaja iz drugega odstavka 7. člena ZPP, omogočiti, da se stranke s tovrstnimi dokazi seznanijo in do njih opredelijo oziroma mora sodišče tudi v dokaznem sklepu navesti, da namerava izvesti takšen dokaz za ugotavljanje določenih pravnorelevantnih dejstev.
Sodišče je dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub zadostni skrbnosti presenetila stranke, saj presenetljivi pravni sklepi sodišča strankam dejansko odvzamejo položaj aktivnega udeleženca – udeleženca z možnostjo vplivanja na odločitev sodišča. Pojem zadostne skrbnosti pa je treba tolmačiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pri prava neuki stranki je ta standard gotovo nižji, kot pri stranki, ki jo zastopa odvetnik.