nadomestilo plače - ustni dogovor o plači – dokazno breme
Pravdni stranki sta se ustno dogovorili za višja izplačila od s pogodbo dogovorjenih, zato tožniku za sporno obdobje pripadajo tudi zneski, ki so bili ustno dogovorjeni. Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi. Glede na sodno prakso pa ni nobene ovire, da je pogodba o zaposlitvi (ali pa njen del) dogovorjen ustno, bistveno je le, da je ustni dogovor tudi dokazan.
rok za vložitev pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Po določilih 67. člena ZP-1 se v postopku o prekršku uporabljajo v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje določila 89. člena ZKP, pri čemer drugi odstavek tega člena določa, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je na praznični dan opravljal nočno službo, ko so proti večeru na območje elektrarne pristopili tožnikov nadrejeni in še dva moška, ki ju tožnik ni poznal. Tožnik jih je opazil preko monitorja. Nadrejeni mu je povedal, da lahko vstopi v elektrarno kadar hoče, ter da bodo odpeljali kombi, ker je bil prodan. Tožnik je po telefonu poklical direktorja tožene stranke in ga o dogodku obvestil. Ta mu je zagotovil, da je bil kombi res prodan, ter da za to obstajajo dokumenti. Tožnik direktorju ni verjel, ker naj bi se nadrejeni nenavadno obnašal, in ker je dobil občutek, da je direktor le gladil zadeve, zato je istega dne podal kazensko ovadbo zoper nadrejenega. S takšnim svojim ravnanjem tožnik ni huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja 1. odst. 111. čl. ZDR). V danih okoliščinah je ravnal razumno in v korist tožene stranke. Tožnikov nadrejeni in dva neznana moška so neregistriran kombi, ki je bil po tožnikovem védenju še vedno last tožene stranke, prevzeli na praznični ponedeljek v večernih urah, ob tem pa tožniku, ki je bili zadolžen za nadzor objekta tožene stranke, niso pokazali nobene relevantne dokumentacije, ki bi potrjevala, da je bil kombi res prodan in ga bodo zato upravičeno odpeljali iz prostorov tožene stranke. Takšno ravnanje bi se vsakemu povprečno skrbnemu delavcu zdelo skrajno nenavadno, čeprav je direktor tožniku po telefonu zagotovil, da je bil kombi prodan.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077755
ZASP člen 81, 81/1. ZGD člen 261, 261/3, 266, 274, 274/4, 275, 282, 282/1, 282/2, 283, 283/1. ZGD-1 člen 281. ZPPSL člen 137, 137/8, 114. ZPP člen 285.
blagovna znamka – nadomestilo za uporabo znamke – veljavnost avtorske pogodbe – zastopanje družbe proti članom uprave – delovanje nadzornega sveta – pooblastilo za sklenitev pogodbe – odsotnost pogodbene podlage – odplačnost avtorskega dela – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – dopolnilna sodba
Tožnik je kot zakoniti zastopnik tožene stranke imel v rokah vse vzvode, da bi lahko izposloval podpis aneksa s strani pristojnih oseb. Ker pa tega ni storil, aneks za toženo stranko ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Za uporabo avtorskega dela je predpisana odplačnost tudi, če avtor z uporabnikom pogodbe ni sklenil.
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
Za vračilo stroškov čiščenja uniforme ni pravne podlage, saj uniforma ni osebna varovalna oprema po 3. členu Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Povračila stroškov čiščenja pa tudi ne določa nobeden drug predpis. Navedeno potrjuje tudi določba 19. člena ZDoh, v kateri so določeni prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se ne plačuje dohodnina, povračilo stroškov za čiščenje službenih oblačil, ki niso hkrati osebna varovalna oprema, kar uniforma ni, ni določeno.
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – javni uslužbenci – upoštevanje navodil nadrejenih
Prelaganje zagovora do izteka bolniškega staleža bi pomenilo zamudo 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je določen v drugem odstavku 110. člena ZDR. Za opravičilo odsotnosti tožnika ne zadošča le golo opravičilo, da se razgovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora.
Upiranje jasni in nedvoumni odredbi, da naj tožnik kot inšpektor izroči upravne spise v pregled, pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ker je tožena stranka izkazala, da je dne 15.11.2010 tožeči stranki že plačala glavnico in izvršilne stroške v znesku 3.047,50 EUR, je skladno s prvim odstavkom 270. člena OZ obveznost tožene stranke prenehala.
Navedbe tožene stranke z naroka 4.6.2012 o tem, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, ker je že bila poplačana po sklepu o izvršbi, je razumeti zgolj tako, kot jih je sodišče prve stopnje, torej da je s plačilom po sklepu o izvršbi tožena stranka svojo obveznost v zvezi z vtoževano terjatvijo do tožeče stranke v celoti izpolnila in je po materialnem pravu tožbeni zahtevek neutemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – odprava upravne odločbe – vračilo štipendije
Tožnik je ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o obveznosti tožnika do vračila štipendije odklonil predložitev zahtevanih listin in podatkov, zato je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen, saj bi moral v skladu s tretjim odstavkom 104. člena ZUP opraviti tudi zamujeno procesno dejanje, tj. skupaj s predlogom organu dostaviti zahtevano dokumentacijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, saj na delo ni prišel, čeprav je bil zmožen opravljati delo za štiri ure na dan. Tožniku je v zvezi s kršitvijo mogoče očitati najmanj hudo malomarnost. Ker je bil tožnik v bolniškem staležu, bi moral vedeti, kakšen je postopek v zvezi z odobritvijo upravičene odsotnosti z dela, kar velja tako za odobritev bolniškega staleža kot za odobritev letnega dopusta. Od vsakega povprečno skrbnega delavca se pričakuje, da bo prišel na delo, v kolikor mu bolniški stalež ni odobren oz. da se bo z delodajalcem predhodno (torej do prejema nove odločbe ZZZS) dogovoril za koriščenje letnega dopusta. Tožnik je takšno skrbnost, ki se v delovnih razmerjih od delavca utemeljeno pričakuje, opustil, zaradi česar mu je mogoče očitati hudo malomarnost.
Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izrecno ugotovila, da je zaradi tožnikovega ravnanja izgubila zaupanje vanj, zaradi česar ni mogoče ohraniti delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka., saj iz izredne odpovedi izhaja, da je bila tožena stranka „pripravljena z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo bosta delavec in delodajalec dogovorila, če bo delavec podal pisno vlogo za zaposlitev“. Tožena stranka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala navedb, ki bi kazale na to, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Zato ni podan pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Kar pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se izdatki prosilca in njegovih družinskih članov ne upoštevajo.
Neupoštevano je tudi dejstvo, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, ki je bila določena z izvršilnim naslovom, v kolikor ne obstajajo ovire za njeno izterjavo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika – odhod izven kraja bivanja
Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer običajno opravlja poleg tega dela. Navedeno velja tudi za različna opravila in dejavnosti, ki jih zavarovanci (delavci) tudi sicer opravljajo v prostem času in ki ne vplivajo na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja. Delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja odsotnost z dela zaradi bolezni. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost delavca. Navedeno pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki bi jih sicer opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu.
Določbo ZDR (8. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR), ki primeroma našteva kršitve bolniškega staleža, je mogoče interpretirati le tako, da se ravnanje, ki se delavcu očita presoja z vidika vpliva na potek zdravljenja.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
KPVIZ člen 39. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZOFVI člen 115.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijske spremembe – vzgoja in izobraževanje
Tožena stranka (gimnazija in srednja šola) je izvedla organizacijske spremembe, ki so posledica zmanjšanega vpisa dijakov in zmanjšanih finančnih sredstev, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnic (dveh učiteljic ekonomskih predmetov in knjigovodkinje). Tožena stranka je ravnala v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR in pred odpovedmi pogodb o zaposlitvi preverila, ali je tožnice mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma jih prekvalificirati za drugo delo. Ker te možnosti ni bilo, je tožnicam zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
krajevna pristojnost – navezne okoliščine – splošna krajevna pristojnost – pristojnost v odškodninskih sporih - drugo krajevno pristojno sodišče – pooblastilo za nujno delegacijo – zahteva za izločitev sodnikov
Tožnik ne more sam izbrati drugega sodišča, če meni, da bi morali biti pri krajevno pristojnem sodišču vsi sodniki izločeni. Pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ima neposredno višje sodišče, če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Pogoj za pridobitev pooblastila za nujno delegacijo krajevno pristojnega sodišča je sklep, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov, hkrati pa pri krajevno pristojnemu sodišču ni nobenega sodnika, ki bi o zadevi lahko odločal.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4. ZPP člen 281, 282.
narok - odsotnost pravdne stranke – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je naroka pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je bilo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo omogočeno sodelovanje v postopku. Izostanek tožene stranke iz glavnih obravnav ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva – opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti in službeni poti ne zadostuje.
Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1. ZUJF člen 246.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Sodišče prve stopnje ni začelo postopka za oceno ustavnosti zakona (246. člena ZUJF), zato niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0077767
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198, 270. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 11. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev fonogramov - plačilo nadomestila kolektivni organizaciji - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - uporaba tarife - civilna kazen - plačilo ddv od civilne kazni - dolžnost mesečnega poročanja - zapadlost obveznosti - predpravdni stroški - stroški opominov - neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.