ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1. ZUJF člen 246.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Sodišče prve stopnje ni začelo postopka za oceno ustavnosti zakona (246. člena ZUJF), zato niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0077767
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198, 270. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 11. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev fonogramov - plačilo nadomestila kolektivni organizaciji - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - uporaba tarife - civilna kazen - plačilo ddv od civilne kazni - dolžnost mesečnega poročanja - zapadlost obveznosti - predpravdni stroški - stroški opominov - neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074574
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški – stroški opominov
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Upravičenec do plačila civilne kazni ima na izbiro glede višine odškodnine zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je na praznični dan opravljal nočno službo, ko so proti večeru na območje elektrarne pristopili tožnikov nadrejeni in še dva moška, ki ju tožnik ni poznal. Tožnik jih je opazil preko monitorja. Nadrejeni mu je povedal, da lahko vstopi v elektrarno kadar hoče, ter da bodo odpeljali kombi, ker je bil prodan. Tožnik je po telefonu poklical direktorja tožene stranke in ga o dogodku obvestil. Ta mu je zagotovil, da je bil kombi res prodan, ter da za to obstajajo dokumenti. Tožnik direktorju ni verjel, ker naj bi se nadrejeni nenavadno obnašal, in ker je dobil občutek, da je direktor le gladil zadeve, zato je istega dne podal kazensko ovadbo zoper nadrejenega. S takšnim svojim ravnanjem tožnik ni huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja 1. odst. 111. čl. ZDR). V danih okoliščinah je ravnal razumno in v korist tožene stranke. Tožnikov nadrejeni in dva neznana moška so neregistriran kombi, ki je bil po tožnikovem védenju še vedno last tožene stranke, prevzeli na praznični ponedeljek v večernih urah, ob tem pa tožniku, ki je bili zadolžen za nadzor objekta tožene stranke, niso pokazali nobene relevantne dokumentacije, ki bi potrjevala, da je bil kombi res prodan in ga bodo zato upravičeno odpeljali iz prostorov tožene stranke. Takšno ravnanje bi se vsakemu povprečno skrbnemu delavcu zdelo skrajno nenavadno, čeprav je direktor tožniku po telefonu zagotovil, da je bil kombi prodan.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo – krajevna pristojnost sodišč – pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču – odstop zadeve – odločanje o sporu o pristojnosti
Primarna je pristojnost po kraju storitve prekrška. Sodišče, ki odstopa zadevo drugemu sodišču glede na sedež pravne osebe oziroma odgovorne osebe ali prebivališče obdolženca, mora razlog za odstop posebej utemeljiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik avtobusa) trem potnikom, ki so vstopili na avtobus, ni izdal vozovnic, voznino pa je prejel plačano. S tem je huje kršil delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
zaslišanje stranke – dokazni predlog – preiskovalno načelo – postopek v individualnih delovnih sporih – sodba presenečenja
Element pravice do izjave v postopku je tudi pravica stranke, da navaja dokaze ter se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ne zadošča, da se stranki omogoči izjava o dokazih nasprotne stranke, pač pa ji mora biti zagotovljena tudi možnost izjave glede dokazov, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Sodišče mora v takšnem primeru, kot to izhaja iz drugega odstavka 7. člena ZPP, omogočiti, da se stranke s tovrstnimi dokazi seznanijo in do njih opredelijo oziroma mora sodišče tudi v dokaznem sklepu navesti, da namerava izvesti takšen dokaz za ugotavljanje določenih pravnorelevantnih dejstev.
Sodišče je dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub zadostni skrbnosti presenetila stranke, saj presenetljivi pravni sklepi sodišča strankam dejansko odvzamejo položaj aktivnega udeleženca – udeleženca z možnostjo vplivanja na odločitev sodišča. Pojem zadostne skrbnosti pa je treba tolmačiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pri prava neuki stranki je ta standard gotovo nižji, kot pri stranki, ki jo zastopa odvetnik.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073011
SPZ člen 233, 248, 269. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – uporaba stvari z dovoljenjem lastnika – prekarij – osebna služnost – služnost stanovanja – priposestvovanje osebne služnosti – zahtevek na izpraznitev stanovanja – načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij – vrednost spornega predmeta – korekcijska dolžnost sodišča
Priposestvovanje po SPZ ni več pravni naslov za pridobitev osebne služnosti, kot je služnost stanovanja.
Uporaba stvari z dovoljenjem lastnika nima nujno le značilnosti prekarija. Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, namreč velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij.
jubilejna nagrada - skupna delovna doba - prevzem delavcev
Prevzema delavcev ni mogoče izvesti le s sklenitvijo sporazuma o prevzemu delavcev med obema delodajalcema in z izdajo sklepa o prehodu delavcev k novemu delodajalcu ter s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki je skladna z dokončnim sklepom o prehodu. Za obdobje pred uveljavitvijo 73. člena ZDR je sodna praksa upoštevala kontinuiteto delovnega razmerja delavca pri delodajalcu in prejšnjih delodajalcih celo v primeru, kadar med njimi ni bilo pravnega nasledstva ter je šlo za zaposlitev delavca pri različnih delodajalcih v času veljavnosti ZTPDR. Ta je v 15. členu določal, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu pod pogoji in v primerih, določenih s splošnim aktom. Na podlagi teh določb so se izvajali prehodi (razporeditve) delavcev k drugemu delodajalcu, institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu pa se je ves čas obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, to je kot nadaljevanje (istega) delovnega razmerja, tako da je podana kontinuiteta zaposlitve med vsemi delodajalci, ki so prevzemali delavca drug od drugega (čeprav med njimi ni bilo pravnega nasledstva, praviloma pa je šlo za povezanost delodajalcev zaradi različnih oblik statusnih sprememb po uveljavitvi ZP in nato ZGD).
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.
Tožnika, ki sta vlagala v nepremičnino ob vedenju in nenasprotovanju toženca, sta ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno, da bosta kasneje postala solastnika, ali pa je toženec štel, da je uporaba dovoljena do njegovega preklica, upravičena do povrnitve tega, za kar je bil toženec kot lastnik nepremičnine obogaten v trenutku, ko je tožnikoma preprečil uporabo nepremičnine.
Za presojo o utemeljenosti zahtevka po višini je odločilno, koliko je bila zaradi vložka tožnikov vrednost nepremičnine v trenutku, ko je nista mogla več uporabljati, večja.
rok za vložitev pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Po določilih 67. člena ZP-1 se v postopku o prekršku uporabljajo v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje določila 89. člena ZKP, pri čemer drugi odstavek tega člena določa, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
nadomestilo plače - ustni dogovor o plači – dokazno breme
Pravdni stranki sta se ustno dogovorili za višja izplačila od s pogodbo dogovorjenih, zato tožniku za sporno obdobje pripadajo tudi zneski, ki so bili ustno dogovorjeni. Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi. Glede na sodno prakso pa ni nobene ovire, da je pogodba o zaposlitvi (ali pa njen del) dogovorjen ustno, bistveno je le, da je ustni dogovor tudi dokazan.
obstoj delovnega razmerja – reintegracija – poziv nazaj na delo – sodna razveza - odškodnina - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja za čas do reintegracije k toženi stranki oziroma do prenehanja zaposlitve pri drugem delodajalcu, ni utemeljen. Ugoditev takšnemu zahtevku bi dejansko pomenila, da bi bilo tožniku za isto obdobje priznano dvojno delovno razmerje. Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. Revizijsko sodišče je že zavzelo stališče, da bi v primeru, če sodne razveze ne bi bilo in bi bilo ugotovljeno, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo „in še traja“, to pomenilo pravico tožnice do vrnitve na delo k toženi stranki in vzpostavitev delovnega razmerja za čas, ko bi bila brez zaposlitve (z vmesno prekinitvijo za čas morebitne zaposlitve pri drugem delodajalcu). Razlika v plači bi bila tožnici v tem primeru priznana kot odškodnina, ki bi ji pripadala na podlagi dejstva, da bi ji bila priznana reintegracija, kar pomeni, da bi delovno razmerje, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja, trajalo nepretrgoma.
krajevna pristojnost – navezne okoliščine – splošna krajevna pristojnost – pristojnost v odškodninskih sporih - drugo krajevno pristojno sodišče – pooblastilo za nujno delegacijo – zahteva za izločitev sodnikov
Tožnik ne more sam izbrati drugega sodišča, če meni, da bi morali biti pri krajevno pristojnem sodišču vsi sodniki izločeni. Pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ima neposredno višje sodišče, če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Pogoj za pridobitev pooblastila za nujno delegacijo krajevno pristojnega sodišča je sklep, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov, hkrati pa pri krajevno pristojnemu sodišču ni nobenega sodnika, ki bi o zadevi lahko odločal.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4. ZPP člen 281, 282.
narok - odsotnost pravdne stranke – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je naroka pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je bilo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo omogočeno sodelovanje v postopku. Izostanek tožene stranke iz glavnih obravnav ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva – opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti in službeni poti ne zadostuje.
Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo.