ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – javni uslužbenci – upoštevanje navodil nadrejenih
Prelaganje zagovora do izteka bolniškega staleža bi pomenilo zamudo 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je določen v drugem odstavku 110. člena ZDR. Za opravičilo odsotnosti tožnika ne zadošča le golo opravičilo, da se razgovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora.
Upiranje jasni in nedvoumni odredbi, da naj tožnik kot inšpektor izroči upravne spise v pregled, pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
nadomestilo plače - ustni dogovor o plači – dokazno breme
Pravdni stranki sta se ustno dogovorili za višja izplačila od s pogodbo dogovorjenih, zato tožniku za sporno obdobje pripadajo tudi zneski, ki so bili ustno dogovorjeni. Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi. Glede na sodno prakso pa ni nobene ovire, da je pogodba o zaposlitvi (ali pa njen del) dogovorjen ustno, bistveno je le, da je ustni dogovor tudi dokazan.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074574
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški – stroški opominov
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Upravičenec do plačila civilne kazni ima na izbiro glede višine odškodnine zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je na praznični dan opravljal nočno službo, ko so proti večeru na območje elektrarne pristopili tožnikov nadrejeni in še dva moška, ki ju tožnik ni poznal. Tožnik jih je opazil preko monitorja. Nadrejeni mu je povedal, da lahko vstopi v elektrarno kadar hoče, ter da bodo odpeljali kombi, ker je bil prodan. Tožnik je po telefonu poklical direktorja tožene stranke in ga o dogodku obvestil. Ta mu je zagotovil, da je bil kombi res prodan, ter da za to obstajajo dokumenti. Tožnik direktorju ni verjel, ker naj bi se nadrejeni nenavadno obnašal, in ker je dobil občutek, da je direktor le gladil zadeve, zato je istega dne podal kazensko ovadbo zoper nadrejenega. S takšnim svojim ravnanjem tožnik ni huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja 1. odst. 111. čl. ZDR). V danih okoliščinah je ravnal razumno in v korist tožene stranke. Tožnikov nadrejeni in dva neznana moška so neregistriran kombi, ki je bil po tožnikovem védenju še vedno last tožene stranke, prevzeli na praznični ponedeljek v večernih urah, ob tem pa tožniku, ki je bili zadolžen za nadzor objekta tožene stranke, niso pokazali nobene relevantne dokumentacije, ki bi potrjevala, da je bil kombi res prodan in ga bodo zato upravičeno odpeljali iz prostorov tožene stranke. Takšno ravnanje bi se vsakemu povprečno skrbnemu delavcu zdelo skrajno nenavadno, čeprav je direktor tožniku po telefonu zagotovil, da je bil kombi prodan.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo – krajevna pristojnost sodišč – pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču – odstop zadeve – odločanje o sporu o pristojnosti
Primarna je pristojnost po kraju storitve prekrška. Sodišče, ki odstopa zadevo drugemu sodišču glede na sedež pravne osebe oziroma odgovorne osebe ali prebivališče obdolženca, mora razlog za odstop posebej utemeljiti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074603
ZPP člen 213, 213/1, 280, 280/2, 283.
razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo – izvedba predlaganih dokazov – substanciranje dokaznega predloga – plačilo nadomestila za uporabo varovanih del
Velja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar pa je sodišče dolžno izvajati dokaze le glede dejstev, ki so pomembna za odločbo.
KPVIZ člen 39. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZOFVI člen 115.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijske spremembe – vzgoja in izobraževanje
Tožena stranka (gimnazija in srednja šola) je izvedla organizacijske spremembe, ki so posledica zmanjšanega vpisa dijakov in zmanjšanih finančnih sredstev, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnic (dveh učiteljic ekonomskih predmetov in knjigovodkinje). Tožena stranka je ravnala v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR in pred odpovedmi pogodb o zaposlitvi preverila, ali je tožnice mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma jih prekvalificirati za drugo delo. Ker te možnosti ni bilo, je tožnicam zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077756
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 198. ZPP člen 154.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Ker je tožnik s tožbo vložil primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je treba takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave.
Tožnika, ki sta vlagala v nepremičnino ob vedenju in nenasprotovanju toženca, sta ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno, da bosta kasneje postala solastnika, ali pa je toženec štel, da je uporaba dovoljena do njegovega preklica, upravičena do povrnitve tega, za kar je bil toženec kot lastnik nepremičnine obogaten v trenutku, ko je tožnikoma preprečil uporabo nepremičnine.
Za presojo o utemeljenosti zahtevka po višini je odločilno, koliko je bila zaradi vložka tožnikov vrednost nepremičnine v trenutku, ko je nista mogla več uporabljati, večja.
Ker je tožena stranka izkazala, da je dne 15.11.2010 tožeči stranki že plačala glavnico in izvršilne stroške v znesku 3.047,50 EUR, je skladno s prvim odstavkom 270. člena OZ obveznost tožene stranke prenehala.
Navedbe tožene stranke z naroka 4.6.2012 o tem, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, ker je že bila poplačana po sklepu o izvršbi, je razumeti zgolj tako, kot jih je sodišče prve stopnje, torej da je s plačilom po sklepu o izvršbi tožena stranka svojo obveznost v zvezi z vtoževano terjatvijo do tožeče stranke v celoti izpolnila in je po materialnem pravu tožbeni zahtevek neutemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – odprava upravne odločbe – vračilo štipendije
Tožnik je ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o obveznosti tožnika do vračila štipendije odklonil predložitev zahtevanih listin in podatkov, zato je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen, saj bi moral v skladu s tretjim odstavkom 104. člena ZUP opraviti tudi zamujeno procesno dejanje, tj. skupaj s predlogom organu dostaviti zahtevano dokumentacijo.
sodna ureditev meje – postopek za ureditev meje – vsebina predloga za ureditev meje – zavrženje predloga
Sodišče v nepravdnem postopku lahko uredi mejo med zemljišči samo takrat, ko je ta sporna. Po prvem odstavku 132. člena ZNP mora zato predlog za ureditev meje poleg zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ter imena, priimka in prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov teh zemljišč, vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Šele tako lahko sodišče ugotovi, ali gre v posameznem primeru za obnovo meje ali za popravo meje in ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodno ureditev meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076548
ZPP člen 311, 311/1, 437, 437/1. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi – verodostojna listina – cesijska pogodba – zapadlost terjatve ob izdaji sklepa o izvršbi – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali sporna listina (pogodba o cesiji) predstavlja verodostojno listino ali ne.
rok za vložitev pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Po določilih 67. člena ZP-1 se v postopku o prekršku uporabljajo v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje določila 89. člena ZKP, pri čemer drugi odstavek tega člena določa, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0077751
ZASP člen 30, 80, 128, 128/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 87, 87/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
Če je bil posnetek zvokov (fonogram) izdan za komercialen namen, ali se njegov posnetek uporabi za javno priobčitev, je uporabnik dolžan vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo. Če radijska postaja javno priobči, to je: radiodifuzno oddaja komercialni fonogram, mora plačati nadomestilo.
Tudi tisti, ki z radijskim sprejemnikom sprejema radijski program in ga potem predvaja javno, izpolni predpostavke po 1. odstavku 130. člena ZASP. Gre za t.i. sekundarno uporabo fonogramov. Zaradi tega je tudi takšna oseba dolžna plačati ustrezno nadomestilo proizvajalcu fonogramov.
Ni pomembno, kje se nahaja sam radijski ali kakšen drug sprejemnik. Ta je lahko tudi v prostoru, ki ni namenjen javnosti. Odločilno je namreč, ali se fonogram predvaja tam, kjer je dostopen javnosti.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Za vračilo stroškov čiščenja uniforme ni pravne podlage, saj uniforma ni osebna varovalna oprema po 3. členu Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Povračila stroškov čiščenja pa tudi ne določa nobeden drug predpis. Navedeno potrjuje tudi določba 19. člena ZDoh, v kateri so določeni prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se ne plačuje dohodnina, povračilo stroškov za čiščenje službenih oblačil, ki niso hkrati osebna varovalna oprema, kar uniforma ni, ni določeno.
ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 58.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj je delodajalec dolžan skladno z 58. členom ZDavP-2 za delavca odvesti akontacijo dohodnine. Tako je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in razlike v regresu za letni dopust za leto 2010, zanj odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.