ZFPPIPP člen 109, 109/4, 109/4-3, 118, 118/4, 119, 119/1.
razrešitev stečajnega upravitelja – nezadostnost sredstev stečajnega dolžnika za poplačilo stroškov dela stečajnega upravitelja
Okoliščina, da upravitelj oziroma njegova družba, ne razpolagata z zadostnimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi lahko poplačala stroške, povezane z opravljanjem dela upravitelja, ne more biti razlog za razrešitev upravitelja.
Možnost nastanka okoliščin, da v nekaterih stečajnih postopkih ni dovolj sredstev niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, sodi v sfero rizika, ki ga pri svojem delu prevzame upravitelj. Če upravitelj teh tveganj ni sposoben nositi, se temu delu lahko kadarkoli odpove s pisno izjavo, da se izbriše iz seznama upraviteljev.
KPVIZ člen 39. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZOFVI člen 115.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijske spremembe – vzgoja in izobraževanje
Tožena stranka (gimnazija in srednja šola) je izvedla organizacijske spremembe, ki so posledica zmanjšanega vpisa dijakov in zmanjšanih finančnih sredstev, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnic (dveh učiteljic ekonomskih predmetov in knjigovodkinje). Tožena stranka je ravnala v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR in pred odpovedmi pogodb o zaposlitvi preverila, ali je tožnice mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma jih prekvalificirati za drugo delo. Ker te možnosti ni bilo, je tožnicam zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - izvenzakonska partnerica – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – oporočna dedinja – neveljavnost oporoke – bivša žena – tretja oseba – zahtevek tretjega do zapusnika
Dokler ni ugotovljena morebitna neveljavnost oporoke ni podlage za ugotavljanje morebitnega obstoja zunajzakonske skupnosti, ki bi (oporočni) dedinji podelila status zakonite dedinje. Povedano drugače, dokler velja oporoka, M. B. nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
Zapustnikov nekdanja žena ni dedinja, je tretja, ki v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da neko premoženje ne spada v zapuščino. Sklep o dedovanju na položaj tretje osebe ne vpliva in je ne veže. Povedano drugače, če ima tretji zahtevek do zapustnika, ta z izdajo sklepa o dedovanju ne ugasne, lahko ga le naslovi na zapustnikove univerzalne naslednike.
sodna ureditev meje – postopek za ureditev meje – vsebina predloga za ureditev meje – zavrženje predloga
Sodišče v nepravdnem postopku lahko uredi mejo med zemljišči samo takrat, ko je ta sporna. Po prvem odstavku 132. člena ZNP mora zato predlog za ureditev meje poleg zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ter imena, priimka in prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov teh zemljišč, vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Šele tako lahko sodišče ugotovi, ali gre v posameznem primeru za obnovo meje ali za popravo meje in ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodno ureditev meje.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.
ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 58.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj je delodajalec dolžan skladno z 58. členom ZDavP-2 za delavca odvesti akontacijo dohodnine. Tako je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in razlike v regresu za letni dopust za leto 2010, zanj odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077765
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na spolzkih tleh - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine – soprispevek – deljena odgovornost
Tožniku (avtomehaniku) je na poti proti izhodu iz servisne delavnice zaradi spolzkih tal spodrsnilo in se je pri padcu v servisni jašek nasadil na železni nosilec, ki je bil položen čez servisno jamo in na katerega se je hotel ujeti in tako utrpel škodo. Spolzka tla in servisna jama sama po sebi nista nevarna stvar, katere ob zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče imeti pod kontrolo in preprečiti nastanka škode. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko zagotovila nedrsnost spolzkih tal, servisna jama pa bi morala biti ustrezno pokrita, česar pa ni zagotovila. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko preprečila nastanek škode. Zato je podana njena krivdna odgovornost za vtoževano nepremoženjsko škodo.
Tožnik v času nezgode ni nosil primerne obutve (delovne čevlje), temveč je imel obute cokle, zato je tudi sam prispeval k nastanku nezgode v višini 20 %.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073011
SPZ člen 233, 248, 269. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – uporaba stvari z dovoljenjem lastnika – prekarij – osebna služnost – služnost stanovanja – priposestvovanje osebne služnosti – zahtevek na izpraznitev stanovanja – načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij – vrednost spornega predmeta – korekcijska dolžnost sodišča
Priposestvovanje po SPZ ni več pravni naslov za pridobitev osebne služnosti, kot je služnost stanovanja.
Uporaba stvari z dovoljenjem lastnika nima nujno le značilnosti prekarija. Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, namreč velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij.
jubilejna nagrada - skupna delovna doba - prevzem delavcev
Prevzema delavcev ni mogoče izvesti le s sklenitvijo sporazuma o prevzemu delavcev med obema delodajalcema in z izdajo sklepa o prehodu delavcev k novemu delodajalcu ter s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki je skladna z dokončnim sklepom o prehodu. Za obdobje pred uveljavitvijo 73. člena ZDR je sodna praksa upoštevala kontinuiteto delovnega razmerja delavca pri delodajalcu in prejšnjih delodajalcih celo v primeru, kadar med njimi ni bilo pravnega nasledstva ter je šlo za zaposlitev delavca pri različnih delodajalcih v času veljavnosti ZTPDR. Ta je v 15. členu določal, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu pod pogoji in v primerih, določenih s splošnim aktom. Na podlagi teh določb so se izvajali prehodi (razporeditve) delavcev k drugemu delodajalcu, institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu pa se je ves čas obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, to je kot nadaljevanje (istega) delovnega razmerja, tako da je podana kontinuiteta zaposlitve med vsemi delodajalci, ki so prevzemali delavca drug od drugega (čeprav med njimi ni bilo pravnega nasledstva, praviloma pa je šlo za povezanost delodajalcev zaradi različnih oblik statusnih sprememb po uveljavitvi ZP in nato ZGD).
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – javni uslužbenci – upoštevanje navodil nadrejenih
Prelaganje zagovora do izteka bolniškega staleža bi pomenilo zamudo 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je določen v drugem odstavku 110. člena ZDR. Za opravičilo odsotnosti tožnika ne zadošča le golo opravičilo, da se razgovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora.
Upiranje jasni in nedvoumni odredbi, da naj tožnik kot inšpektor izroči upravne spise v pregled, pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika, ki sta vlagala v nepremičnino ob vedenju in nenasprotovanju toženca, sta ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno, da bosta kasneje postala solastnika, ali pa je toženec štel, da je uporaba dovoljena do njegovega preklica, upravičena do povrnitve tega, za kar je bil toženec kot lastnik nepremičnine obogaten v trenutku, ko je tožnikoma preprečil uporabo nepremičnine.
Za presojo o utemeljenosti zahtevka po višini je odločilno, koliko je bila zaradi vložka tožnikov vrednost nepremičnine v trenutku, ko je nista mogla več uporabljati, večja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074574
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški – stroški opominov
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Upravičenec do plačila civilne kazni ima na izbiro glede višine odškodnine zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074576
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Sodišče prve stopnje, je pri določitvi višine civilne kazni, po mnenju sodišča druge stopnje, pravilno upoštevalo, da gre za prvo dejanje (kršitev obveznosti plačila nadomestila) tožene stranke. Če pa bo tožena stranka še naprej kršila svojo obveznost plačila nadomestila pa bi bila primerna višja civilna kazen, kot je bila prisojena v tem postopku.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4. ZPP člen 281, 282.
narok - odsotnost pravdne stranke – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je naroka pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je bilo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo omogočeno sodelovanje v postopku. Izostanek tožene stranke iz glavnih obravnav ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva – opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti in službeni poti ne zadostuje.
Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, saj na delo ni prišel, čeprav je bil zmožen opravljati delo za štiri ure na dan. Tožniku je v zvezi s kršitvijo mogoče očitati najmanj hudo malomarnost. Ker je bil tožnik v bolniškem staležu, bi moral vedeti, kakšen je postopek v zvezi z odobritvijo upravičene odsotnosti z dela, kar velja tako za odobritev bolniškega staleža kot za odobritev letnega dopusta. Od vsakega povprečno skrbnega delavca se pričakuje, da bo prišel na delo, v kolikor mu bolniški stalež ni odobren oz. da se bo z delodajalcem predhodno (torej do prejema nove odločbe ZZZS) dogovoril za koriščenje letnega dopusta. Tožnik je takšno skrbnost, ki se v delovnih razmerjih od delavca utemeljeno pričakuje, opustil, zaradi česar mu je mogoče očitati hudo malomarnost.
Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izrecno ugotovila, da je zaradi tožnikovega ravnanja izgubila zaupanje vanj, zaradi česar ni mogoče ohraniti delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka., saj iz izredne odpovedi izhaja, da je bila tožena stranka „pripravljena z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo bosta delavec in delodajalec dogovorila, če bo delavec podal pisno vlogo za zaposlitev“. Tožena stranka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala navedb, ki bi kazale na to, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Zato ni podan pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Kar pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na stopnicah – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval na dotrajanih stopnicah, ki vodijo iz zgradbe, v kateri je delal. Stopnišče je bilo v času nezgode poškodovano in dotrajano ter potrebno temeljite sanacije, česar se je tožena stranka zavedala, vendar kljub temu ni poskrbela, da bi se stopnice sanirale, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za nastalo nezgodo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074603
ZPP člen 213, 213/1, 280, 280/2, 283.
razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo – izvedba predlaganih dokazov – substanciranje dokaznega predloga – plačilo nadomestila za uporabo varovanih del
Velja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar pa je sodišče dolžno izvajati dokaze le glede dejstev, ki so pomembna za odločbo.