Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se izdatki prosilca in njegovih družinskih članov ne upoštevajo.
Neupoštevano je tudi dejstvo, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, ki je bila določena z izvršilnim naslovom, v kolikor ne obstajajo ovire za njeno izterjavo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika – odhod izven kraja bivanja
Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer običajno opravlja poleg tega dela. Navedeno velja tudi za različna opravila in dejavnosti, ki jih zavarovanci (delavci) tudi sicer opravljajo v prostem času in ki ne vplivajo na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja. Delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja odsotnost z dela zaradi bolezni. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost delavca. Navedeno pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki bi jih sicer opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu.
Določbo ZDR (8. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR), ki primeroma našteva kršitve bolniškega staleža, je mogoče interpretirati le tako, da se ravnanje, ki se delavcu očita presoja z vidika vpliva na potek zdravljenja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077755
ZASP člen 81, 81/1. ZGD člen 261, 261/3, 266, 274, 274/4, 275, 282, 282/1, 282/2, 283, 283/1. ZGD-1 člen 281. ZPPSL člen 137, 137/8, 114. ZPP člen 285.
blagovna znamka – nadomestilo za uporabo znamke – veljavnost avtorske pogodbe – zastopanje družbe proti članom uprave – delovanje nadzornega sveta – pooblastilo za sklenitev pogodbe – odsotnost pogodbene podlage – odplačnost avtorskega dela – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – dopolnilna sodba
Tožnik je kot zakoniti zastopnik tožene stranke imel v rokah vse vzvode, da bi lahko izposloval podpis aneksa s strani pristojnih oseb. Ker pa tega ni storil, aneks za toženo stranko ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Za uporabo avtorskega dela je predpisana odplačnost tudi, če avtor z uporabnikom pogodbe ni sklenil.
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0077751
ZASP člen 30, 80, 128, 128/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 87, 87/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
Če je bil posnetek zvokov (fonogram) izdan za komercialen namen, ali se njegov posnetek uporabi za javno priobčitev, je uporabnik dolžan vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo. Če radijska postaja javno priobči, to je: radiodifuzno oddaja komercialni fonogram, mora plačati nadomestilo.
Tudi tisti, ki z radijskim sprejemnikom sprejema radijski program in ga potem predvaja javno, izpolni predpostavke po 1. odstavku 130. člena ZASP. Gre za t.i. sekundarno uporabo fonogramov. Zaradi tega je tudi takšna oseba dolžna plačati ustrezno nadomestilo proizvajalcu fonogramov.
Ni pomembno, kje se nahaja sam radijski ali kakšen drug sprejemnik. Ta je lahko tudi v prostoru, ki ni namenjen javnosti. Odločilno je namreč, ali se fonogram predvaja tam, kjer je dostopen javnosti.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073011
SPZ člen 233, 248, 269. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – uporaba stvari z dovoljenjem lastnika – prekarij – osebna služnost – služnost stanovanja – priposestvovanje osebne služnosti – zahtevek na izpraznitev stanovanja – načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij – vrednost spornega predmeta – korekcijska dolžnost sodišča
Priposestvovanje po SPZ ni več pravni naslov za pridobitev osebne služnosti, kot je služnost stanovanja.
Uporaba stvari z dovoljenjem lastnika nima nujno le značilnosti prekarija. Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, namreč velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij.
jubilejna nagrada - skupna delovna doba - prevzem delavcev
Prevzema delavcev ni mogoče izvesti le s sklenitvijo sporazuma o prevzemu delavcev med obema delodajalcema in z izdajo sklepa o prehodu delavcev k novemu delodajalcu ter s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki je skladna z dokončnim sklepom o prehodu. Za obdobje pred uveljavitvijo 73. člena ZDR je sodna praksa upoštevala kontinuiteto delovnega razmerja delavca pri delodajalcu in prejšnjih delodajalcih celo v primeru, kadar med njimi ni bilo pravnega nasledstva ter je šlo za zaposlitev delavca pri različnih delodajalcih v času veljavnosti ZTPDR. Ta je v 15. členu določal, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu pod pogoji in v primerih, določenih s splošnim aktom. Na podlagi teh določb so se izvajali prehodi (razporeditve) delavcev k drugemu delodajalcu, institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu pa se je ves čas obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, to je kot nadaljevanje (istega) delovnega razmerja, tako da je podana kontinuiteta zaposlitve med vsemi delodajalci, ki so prevzemali delavca drug od drugega (čeprav med njimi ni bilo pravnega nasledstva, praviloma pa je šlo za povezanost delodajalcev zaradi različnih oblik statusnih sprememb po uveljavitvi ZP in nato ZGD).
sodna ureditev meje – postopek za ureditev meje – vsebina predloga za ureditev meje – zavrženje predloga
Sodišče v nepravdnem postopku lahko uredi mejo med zemljišči samo takrat, ko je ta sporna. Po prvem odstavku 132. člena ZNP mora zato predlog za ureditev meje poleg zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ter imena, priimka in prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov teh zemljišč, vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Šele tako lahko sodišče ugotovi, ali gre v posameznem primeru za obnovo meje ali za popravo meje in ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodno ureditev meje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na spolzkih tleh - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine – soprispevek – deljena odgovornost
Tožniku (avtomehaniku) je na poti proti izhodu iz servisne delavnice zaradi spolzkih tal spodrsnilo in se je pri padcu v servisni jašek nasadil na železni nosilec, ki je bil položen čez servisno jamo in na katerega se je hotel ujeti in tako utrpel škodo. Spolzka tla in servisna jama sama po sebi nista nevarna stvar, katere ob zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče imeti pod kontrolo in preprečiti nastanka škode. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko zagotovila nedrsnost spolzkih tal, servisna jama pa bi morala biti ustrezno pokrita, česar pa ni zagotovila. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko preprečila nastanek škode. Zato je podana njena krivdna odgovornost za vtoževano nepremoženjsko škodo.
Tožnik v času nezgode ni nosil primerne obutve (delovne čevlje), temveč je imel obute cokle, zato je tudi sam prispeval k nastanku nezgode v višini 20 %.
KPVIZ člen 39. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZOFVI člen 115.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijske spremembe – vzgoja in izobraževanje
Tožena stranka (gimnazija in srednja šola) je izvedla organizacijske spremembe, ki so posledica zmanjšanega vpisa dijakov in zmanjšanih finančnih sredstev, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnic (dveh učiteljic ekonomskih predmetov in knjigovodkinje). Tožena stranka je ravnala v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR in pred odpovedmi pogodb o zaposlitvi preverila, ali je tožnice mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma jih prekvalificirati za drugo delo. Ker te možnosti ni bilo, je tožnicam zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074603
ZPP člen 213, 213/1, 280, 280/2, 283.
razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo – izvedba predlaganih dokazov – substanciranje dokaznega predloga – plačilo nadomestila za uporabo varovanih del
Velja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar pa je sodišče dolžno izvajati dokaze le glede dejstev, ki so pomembna za odločbo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na stopnicah – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval na dotrajanih stopnicah, ki vodijo iz zgradbe, v kateri je delal. Stopnišče je bilo v času nezgode poškodovano in dotrajano ter potrebno temeljite sanacije, česar se je tožena stranka zavedala, vendar kljub temu ni poskrbela, da bi se stopnice sanirale, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za nastalo nezgodo.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077756
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 198. ZPP člen 154.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
nadomestilo plače - ustni dogovor o plači – dokazno breme
Pravdni stranki sta se ustno dogovorili za višja izplačila od s pogodbo dogovorjenih, zato tožniku za sporno obdobje pripadajo tudi zneski, ki so bili ustno dogovorjeni. Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi. Glede na sodno prakso pa ni nobene ovire, da je pogodba o zaposlitvi (ali pa njen del) dogovorjen ustno, bistveno je le, da je ustni dogovor tudi dokazan.
krajevna pristojnost – navezne okoliščine – splošna krajevna pristojnost – pristojnost v odškodninskih sporih - drugo krajevno pristojno sodišče – pooblastilo za nujno delegacijo – zahteva za izločitev sodnikov
Tožnik ne more sam izbrati drugega sodišča, če meni, da bi morali biti pri krajevno pristojnem sodišču vsi sodniki izločeni. Pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ima neposredno višje sodišče, če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Pogoj za pridobitev pooblastila za nujno delegacijo krajevno pristojnega sodišča je sklep, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov, hkrati pa pri krajevno pristojnemu sodišču ni nobenega sodnika, ki bi o zadevi lahko odločal.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077765
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
Tožnika, ki sta vlagala v nepremičnino ob vedenju in nenasprotovanju toženca, sta ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno, da bosta kasneje postala solastnika, ali pa je toženec štel, da je uporaba dovoljena do njegovega preklica, upravičena do povrnitve tega, za kar je bil toženec kot lastnik nepremičnine obogaten v trenutku, ko je tožnikoma preprečil uporabo nepremičnine.
Za presojo o utemeljenosti zahtevka po višini je odločilno, koliko je bila zaradi vložka tožnikov vrednost nepremičnine v trenutku, ko je nista mogla več uporabljati, večja.