PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077755
ZASP člen 81, 81/1. ZGD člen 261, 261/3, 266, 274, 274/4, 275, 282, 282/1, 282/2, 283, 283/1. ZGD-1 člen 281. ZPPSL člen 137, 137/8, 114. ZPP člen 285.
blagovna znamka – nadomestilo za uporabo znamke – veljavnost avtorske pogodbe – zastopanje družbe proti članom uprave – delovanje nadzornega sveta – pooblastilo za sklenitev pogodbe – odsotnost pogodbene podlage – odplačnost avtorskega dela – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – dopolnilna sodba
Tožnik je kot zakoniti zastopnik tožene stranke imel v rokah vse vzvode, da bi lahko izposloval podpis aneksa s strani pristojnih oseb. Ker pa tega ni storil, aneks za toženo stranko ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Za uporabo avtorskega dela je predpisana odplačnost tudi, če avtor z uporabnikom pogodbe ni sklenil.
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZFPPIPP člen 109, 109/4, 109/4-3, 118, 118/4, 119, 119/1.
razrešitev stečajnega upravitelja – nezadostnost sredstev stečajnega dolžnika za poplačilo stroškov dela stečajnega upravitelja
Okoliščina, da upravitelj oziroma njegova družba, ne razpolagata z zadostnimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi lahko poplačala stroške, povezane z opravljanjem dela upravitelja, ne more biti razlog za razrešitev upravitelja.
Možnost nastanka okoliščin, da v nekaterih stečajnih postopkih ni dovolj sredstev niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, sodi v sfero rizika, ki ga pri svojem delu prevzame upravitelj. Če upravitelj teh tveganj ni sposoben nositi, se temu delu lahko kadarkoli odpove s pisno izjavo, da se izbriše iz seznama upraviteljev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik avtobusa) trem potnikom, ki so vstopili na avtobus, ni izdal vozovnic, voznino pa je prejel plačano. S tem je huje kršil delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4. ZPP člen 281, 282.
narok - odsotnost pravdne stranke – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je naroka pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je bilo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo omogočeno sodelovanje v postopku. Izostanek tožene stranke iz glavnih obravnav ni bil opravičljiv (281. člen ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva – opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti in službeni poti ne zadostuje.
Na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na spolzkih tleh - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine – soprispevek – deljena odgovornost
Tožniku (avtomehaniku) je na poti proti izhodu iz servisne delavnice zaradi spolzkih tal spodrsnilo in se je pri padcu v servisni jašek nasadil na železni nosilec, ki je bil položen čez servisno jamo in na katerega se je hotel ujeti in tako utrpel škodo. Spolzka tla in servisna jama sama po sebi nista nevarna stvar, katere ob zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče imeti pod kontrolo in preprečiti nastanka škode. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko zagotovila nedrsnost spolzkih tal, servisna jama pa bi morala biti ustrezno pokrita, česar pa ni zagotovila. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko preprečila nastanek škode. Zato je podana njena krivdna odgovornost za vtoževano nepremoženjsko škodo.
Tožnik v času nezgode ni nosil primerne obutve (delovne čevlje), temveč je imel obute cokle, zato je tudi sam prispeval k nastanku nezgode v višini 20 %.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074576
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Sodišče prve stopnje, je pri določitvi višine civilne kazni, po mnenju sodišča druge stopnje, pravilno upoštevalo, da gre za prvo dejanje (kršitev obveznosti plačila nadomestila) tožene stranke. Če pa bo tožena stranka še naprej kršila svojo obveznost plačila nadomestila pa bi bila primerna višja civilna kazen, kot je bila prisojena v tem postopku.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
Tožnika, ki sta vlagala v nepremičnino ob vedenju in nenasprotovanju toženca, sta ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno, da bosta kasneje postala solastnika, ali pa je toženec štel, da je uporaba dovoljena do njegovega preklica, upravičena do povrnitve tega, za kar je bil toženec kot lastnik nepremičnine obogaten v trenutku, ko je tožnikoma preprečil uporabo nepremičnine.
Za presojo o utemeljenosti zahtevka po višini je odločilno, koliko je bila zaradi vložka tožnikov vrednost nepremičnine v trenutku, ko je nista mogla več uporabljati, večja.
obstoj delovnega razmerja – reintegracija – poziv nazaj na delo – sodna razveza - odškodnina - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja za čas do reintegracije k toženi stranki oziroma do prenehanja zaposlitve pri drugem delodajalcu, ni utemeljen. Ugoditev takšnemu zahtevku bi dejansko pomenila, da bi bilo tožniku za isto obdobje priznano dvojno delovno razmerje. Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. Revizijsko sodišče je že zavzelo stališče, da bi v primeru, če sodne razveze ne bi bilo in bi bilo ugotovljeno, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo „in še traja“, to pomenilo pravico tožnice do vrnitve na delo k toženi stranki in vzpostavitev delovnega razmerja za čas, ko bi bila brez zaposlitve (z vmesno prekinitvijo za čas morebitne zaposlitve pri drugem delodajalcu). Razlika v plači bi bila tožnici v tem primeru priznana kot odškodnina, ki bi ji pripadala na podlagi dejstva, da bi ji bila priznana reintegracija, kar pomeni, da bi delovno razmerje, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja, trajalo nepretrgoma.
Ker je tožnik s tožbo vložil primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je treba takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave.
zaslišanje stranke – dokazni predlog – preiskovalno načelo – postopek v individualnih delovnih sporih – sodba presenečenja
Element pravice do izjave v postopku je tudi pravica stranke, da navaja dokaze ter se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ne zadošča, da se stranki omogoči izjava o dokazih nasprotne stranke, pač pa ji mora biti zagotovljena tudi možnost izjave glede dokazov, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Sodišče mora v takšnem primeru, kot to izhaja iz drugega odstavka 7. člena ZPP, omogočiti, da se stranke s tovrstnimi dokazi seznanijo in do njih opredelijo oziroma mora sodišče tudi v dokaznem sklepu navesti, da namerava izvesti takšen dokaz za ugotavljanje določenih pravnorelevantnih dejstev.
Sodišče je dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub zadostni skrbnosti presenetila stranke, saj presenetljivi pravni sklepi sodišča strankam dejansko odvzamejo položaj aktivnega udeleženca – udeleženca z možnostjo vplivanja na odločitev sodišča. Pojem zadostne skrbnosti pa je treba tolmačiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pri prava neuki stranki je ta standard gotovo nižji, kot pri stranki, ki jo zastopa odvetnik.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - izvenzakonska partnerica – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – oporočna dedinja – neveljavnost oporoke – bivša žena – tretja oseba – zahtevek tretjega do zapusnika
Dokler ni ugotovljena morebitna neveljavnost oporoke ni podlage za ugotavljanje morebitnega obstoja zunajzakonske skupnosti, ki bi (oporočni) dedinji podelila status zakonite dedinje. Povedano drugače, dokler velja oporoka, M. B. nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
Zapustnikov nekdanja žena ni dedinja, je tretja, ki v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da neko premoženje ne spada v zapuščino. Sklep o dedovanju na položaj tretje osebe ne vpliva in je ne veže. Povedano drugače, če ima tretji zahtevek do zapustnika, ta z izdajo sklepa o dedovanju ne ugasne, lahko ga le naslovi na zapustnikove univerzalne naslednike.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077756
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 198. ZPP člen 154.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
krajevna pristojnost – navezne okoliščine – splošna krajevna pristojnost – pristojnost v odškodninskih sporih - drugo krajevno pristojno sodišče – pooblastilo za nujno delegacijo – zahteva za izločitev sodnikov
Tožnik ne more sam izbrati drugega sodišča, če meni, da bi morali biti pri krajevno pristojnem sodišču vsi sodniki izločeni. Pooblastilo za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ima neposredno višje sodišče, če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Pogoj za pridobitev pooblastila za nujno delegacijo krajevno pristojnega sodišča je sklep, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov, hkrati pa pri krajevno pristojnemu sodišču ni nobenega sodnika, ki bi o zadevi lahko odločal.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na stopnicah – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval na dotrajanih stopnicah, ki vodijo iz zgradbe, v kateri je delal. Stopnišče je bilo v času nezgode poškodovano in dotrajano ter potrebno temeljite sanacije, česar se je tožena stranka zavedala, vendar kljub temu ni poskrbela, da bi se stopnice sanirale, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za nastalo nezgodo.
vrnitev v prejšnje stanje – odprava upravne odločbe – vračilo štipendije
Tožnik je ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o obveznosti tožnika do vračila štipendije odklonil predložitev zahtevanih listin in podatkov, zato je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen, saj bi moral v skladu s tretjim odstavkom 104. člena ZUP opraviti tudi zamujeno procesno dejanje, tj. skupaj s predlogom organu dostaviti zahtevano dokumentacijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, saj na delo ni prišel, čeprav je bil zmožen opravljati delo za štiri ure na dan. Tožniku je v zvezi s kršitvijo mogoče očitati najmanj hudo malomarnost. Ker je bil tožnik v bolniškem staležu, bi moral vedeti, kakšen je postopek v zvezi z odobritvijo upravičene odsotnosti z dela, kar velja tako za odobritev bolniškega staleža kot za odobritev letnega dopusta. Od vsakega povprečno skrbnega delavca se pričakuje, da bo prišel na delo, v kolikor mu bolniški stalež ni odobren oz. da se bo z delodajalcem predhodno (torej do prejema nove odločbe ZZZS) dogovoril za koriščenje letnega dopusta. Tožnik je takšno skrbnost, ki se v delovnih razmerjih od delavca utemeljeno pričakuje, opustil, zaradi česar mu je mogoče očitati hudo malomarnost.
Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izrecno ugotovila, da je zaradi tožnikovega ravnanja izgubila zaupanje vanj, zaradi česar ni mogoče ohraniti delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka., saj iz izredne odpovedi izhaja, da je bila tožena stranka „pripravljena z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo bosta delavec in delodajalec dogovorila, če bo delavec podal pisno vlogo za zaposlitev“. Tožena stranka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala navedb, ki bi kazale na to, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Zato ni podan pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Kar pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074574
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški – stroški opominov
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Upravičenec do plačila civilne kazni ima na izbiro glede višine odškodnine zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076548
ZPP člen 311, 311/1, 437, 437/1. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi – verodostojna listina – cesijska pogodba – zapadlost terjatve ob izdaji sklepa o izvršbi – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali sporna listina (pogodba o cesiji) predstavlja verodostojno listino ali ne.