Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako. Načeloma je sicer pravilno stališče, da je potrebno ugotavljati manjvrednost stvari z napako glede na vrednost stvari brez napake, kot izhaja iz prodajne cene.
Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka ves čas zatrjevala, da je bil avtomobil poceni prav iz razloga, ker je šlo za model iz leta 1992, s čimer je smiselno zatrjevala, da so bile določene manjvrednosti v ceni že upoštevane. Zato bi moralo sodišče izvedencu zastaviti nalogo, naj oceni manjvrednost vozila objektivno, to je glede na povprečne cene vozil istega tipa, letnika in stanja, kot je bilo sporno vozilo, v primerjavi s konkretno prodajno ceno. Šele po takšni oceni bo možno ugotoviti, koliko in ali sploh je bil tožnik oškodovan zaradi nakupa vozila, katerega deklarirani letnik proizvodnje ne ustreza dejanskemu letniku.
ZPPCP člen 5, 5-4. ZOR člen 142, 142/1, 659, 659/2, 142, 142/1, 659, 659/2.
mednarodni prevoz - prevoznina - plačnik prevoza - splošni pogoji
Če je v splošnih pogojih za mednarodno prevoz blaga po cesti zapisano, da je pošiljatelj blaga dolžan plačati prevoznino, čeprav je v tovornem listu uporabljeno določilo, da jo plača prejemnik blaga in je to določilo tudi res uporabljeno, lahko prevoznik terja plačilo tako od prejemnika kot od pošiljatelja.
ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zahtevek
Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.
ZPPSL člen 93, 93/2, 93/3, 168, 93, 93/2, 93/3, 168.
predujem za stroške postopka
Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna zakritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - pritožba
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Za trditev, da je naročeno blago preklical, dolžnik sicer res ni predložil nobenih dokazov, kot v pritožbi utemeljeno navaja upnik, vendar pa to na obrazloženost ugovora ne vpliva, ker je pogoj za plačilo izterjevanega zneska dobava blaga (2. odst. 516. člena ZOR). Da blaga ni prejel, pa dolžnik, ker gre za zatrjevanje tim. negativnega dejstva, ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik blago prejel, mora dokazati upnik.
Tožena stranka nekaterim obračunom obresti sploh ni ugovarjala, iz njih pa izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, enemu od obračunov pa je ugovarjala le deloma, zato ni razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo celotnega obračuna. Pritožbeno sodišče je zato v tem obsegu sodbo prve stopnje spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo.
Če je prevzemnik posla pripravljen odpraviti napako na izdelku, naročnik pa odpravo napake pogojuje s tem, da prevzemnik posla že opravljeno plačilo položi, je treba šteti, da je naročnik odklonil odpravo napake.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
Zaradi enakomernega in hkrati čim večjega poplačila upnikov v stečaju ZPPSL še posebej (poleg določb ZOR) ureja izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zato je po določbah ZPPSL v stečaju izpodbojno vsako pravno dejanje, tako odplačno kakor tudi neodplačno, ki zadeva premoženje stečajnega dolžnika in je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
procesna predpostavka - ugovor zoper sklep delodajalca - neposredno sodno varstvo - zavrženje tožbe
1. Če delavec ni ugovarjal zoper sklep delodajalca, ker je bil zaradi osebne spremenjenosti omejen pri zavedanju in presojanju posledic svojega ravnanja, mora po prenehanju takšnega duševnega stanja najprej pri delodajalcu zahtevati vrnitev v prejšnje stanje in šele nato uveljavljati sodno varstvo. Če tožnik v takem primeru vloži tožbo neposredno pri sodišču, se tožba zavrže, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenja spora. 2. Če se zavrže tožba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepov delodajalca, je neutemeljen tudi denarni zahtevek za izplačilo nadomestila plač zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, kaj je razvidno iz zapisnikov sestankov izvajalcev, iz kakšnih razlogov tožena stranka je oz. ni prerekala računov ter kdaj jih je prerekala, v kakšni vlogi so na sestankih nastopale posamezne fizične osebe ter kdaj in zakaj je M. E. ustanovil svoje podjetje - tožečo stranko, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
Bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je podana v primeru, če je nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki glede odločilnih dejstev in ne katerih koli dejstev.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
ZPod člen 145, 145, 145. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
stečaj
Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.
ZOR člen 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2, 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2.
poroštvo - dospelost terjatve
Odločitev o tem, ali je porokova obveznost zastarala oz. kako drugače prenehala, je odvisna od večih okoliščin in ne le od ugotovitve, da sta upnik in dolžnik sporazumno podaljšala rok vračila obveznosti, za katero je bilo dana poroštvo.