ZPPCP člen 5, 5-4. ZOR člen 142, 142/1, 659, 659/2, 142, 142/1, 659, 659/2.
mednarodni prevoz - prevoznina - plačnik prevoza - splošni pogoji
Če je v splošnih pogojih za mednarodno prevoz blaga po cesti zapisano, da je pošiljatelj blaga dolžan plačati prevoznino, čeprav je v tovornem listu uporabljeno določilo, da jo plača prejemnik blaga in je to določilo tudi res uporabljeno, lahko prevoznik terja plačilo tako od prejemnika kot od pošiljatelja.
V skladu z 2. odst. 279. člena ZOR je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo v tem delu pravilno ugodilo le za znesek (neplačanih obresti) 7.440,00 SIT od dne 2.6.1999 (vložitve predloga za izvršbo) dalje do plačila, zahtevek za plačilo obrestnih obresti v znesku 6.218,30 SIT pa zavrnilo.
neutemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da računov ne priznavajo, ker jih niso potrdili; s tem pa ni navedel takšnega dejstva, da bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, če se izkažejo za resnična (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z evidenčne občne seje z dne 9.12.1999), ker terjatev ne nastane z izstavitvijo oziroma potrditvijo računa, ampak s sklenitvijo pravnega posla.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne zatrjuje, da upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska, niti ne ponuja kakšne druge razlage, zakaj njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk. Ugovorne trditve so splošne in nekonkretizirane, saj dolžnik sploh izrecno ne oporeka obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. S takšnimi pavšalnimi ugovori dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zahtevek
Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.
ZOR člen 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2, 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2.
poroštvo - dospelost terjatve
Odločitev o tem, ali je porokova obveznost zastarala oz. kako drugače prenehala, je odvisna od večih okoliščin in ne le od ugotovitve, da sta upnik in dolžnik sporazumno podaljšala rok vračila obveznosti, za katero je bilo dana poroštvo.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
procesna predpostavka - ugovor zoper sklep delodajalca - neposredno sodno varstvo - zavrženje tožbe
1. Če delavec ni ugovarjal zoper sklep delodajalca, ker je bil zaradi osebne spremenjenosti omejen pri zavedanju in presojanju posledic svojega ravnanja, mora po prenehanju takšnega duševnega stanja najprej pri delodajalcu zahtevati vrnitev v prejšnje stanje in šele nato uveljavljati sodno varstvo. Če tožnik v takem primeru vloži tožbo neposredno pri sodišču, se tožba zavrže, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenja spora. 2. Če se zavrže tožba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepov delodajalca, je neutemeljen tudi denarni zahtevek za izplačilo nadomestila plač zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Zamudna sodba se lahko izpodbija le zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ni tudi dopustno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30089
KZ člen 159, 159/2, 159/4, 159, 159/2, 159/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
neupravičena uporaba
Dejanje, ki je povzeto v izrek napadene sodbe vsebuje zadosten opis vseh zakonitih znakov kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela iz drugega odstavka 159. člena KZ. Le ob odsotnosti okoliščin, ki se nanašajo na katerega izmed znakov obravnavanega kaznivega dejanja, bi bilo moč govoriti o kršitvi kazenskega zakona, ki jo nakazuje pritožba.
ZDR člen 95, 95/2, 95, 95/2. ZTPDR člen 76, 76-3, 76, 76-3.
prenehanje delovnega razmerja - pripor
Delavcu ne preneha delovno razmerje z dnem, ko je bil zoper njega odrejen pripor, temveč šele z dnem, ko je pričel prestajati zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev. Tudi če je kazensko sodišče v zaporno kazen vštelo čas, ki ga je delavec prebil v priporu, to ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja. Za čas, ko je delavec v priporu, se mu izreče obvezen suspenz po 2. odstavku 95. člena ZDR.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.
Če je prevzemnik posla pripravljen odpraviti napako na izdelku, naročnik pa odpravo napake pogojuje s tem, da prevzemnik posla že opravljeno plačilo položi, je treba šteti, da je naročnik odklonil odpravo napake.
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako. Načeloma je sicer pravilno stališče, da je potrebno ugotavljati manjvrednost stvari z napako glede na vrednost stvari brez napake, kot izhaja iz prodajne cene.
Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka ves čas zatrjevala, da je bil avtomobil poceni prav iz razloga, ker je šlo za model iz leta 1992, s čimer je smiselno zatrjevala, da so bile določene manjvrednosti v ceni že upoštevane. Zato bi moralo sodišče izvedencu zastaviti nalogo, naj oceni manjvrednost vozila objektivno, to je glede na povprečne cene vozil istega tipa, letnika in stanja, kot je bilo sporno vozilo, v primerjavi s konkretno prodajno ceno. Šele po takšni oceni bo možno ugotoviti, koliko in ali sploh je bil tožnik oškodovan zaradi nakupa vozila, katerega deklarirani letnik proizvodnje ne ustreza dejanskemu letniku.
ZPPSL člen 93, 93/2, 93/3, 168, 93, 93/2, 93/3, 168.
predujem za stroške postopka
Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna zakritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).
ZPod člen 145, 145, 145. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
stečaj
Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - pritožba
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Za trditev, da je naročeno blago preklical, dolžnik sicer res ni predložil nobenih dokazov, kot v pritožbi utemeljeno navaja upnik, vendar pa to na obrazloženost ugovora ne vpliva, ker je pogoj za plačilo izterjevanega zneska dobava blaga (2. odst. 516. člena ZOR). Da blaga ni prejel, pa dolžnik, ker gre za zatrjevanje tim. negativnega dejstva, ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik blago prejel, mora dokazati upnik.