Tožena stranka nekaterim obračunom obresti sploh ni ugovarjala, iz njih pa izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, enemu od obračunov pa je ugovarjala le deloma, zato ni razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo celotnega obračuna. Pritožbeno sodišče je zato v tem obsegu sodbo prve stopnje spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo.
Dolžnik je zatrjeval, da je blago zaradi slabega stanja zavrnil ter, da je dobavitelj obljubil, da bo blago prevzel nazaj. Za ta dejstva pa dolžnik ni predložil dokazov s katerimi jih dokazuje, t.j. listine ("pisni opomin"), oziroma ni predlagal dokaza z zaslišanjem strank glede "ustne zavrnitve blaga v telefonskem razgovoru z dobaviteljem", zato ugovor ni obrazložen kot zahteva 2. odst. 53. člena v zvezi z 61. členom ZIZ.
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, kaj je razvidno iz zapisnikov sestankov izvajalcev, iz kakšnih razlogov tožena stranka je oz. ni prerekala računov ter kdaj jih je prerekala, v kakšni vlogi so na sestankih nastopale posamezne fizične osebe ter kdaj in zakaj je M. E. ustanovil svoje podjetje - tožečo stranko, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
Bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je podana v primeru, če je nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki glede odločilnih dejstev in ne katerih koli dejstev.
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
procesna predpostavka - ugovor zoper sklep delodajalca - neposredno sodno varstvo - zavrženje tožbe
1. Če delavec ni ugovarjal zoper sklep delodajalca, ker je bil zaradi osebne spremenjenosti omejen pri zavedanju in presojanju posledic svojega ravnanja, mora po prenehanju takšnega duševnega stanja najprej pri delodajalcu zahtevati vrnitev v prejšnje stanje in šele nato uveljavljati sodno varstvo. Če tožnik v takem primeru vloži tožbo neposredno pri sodišču, se tožba zavrže, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenja spora. 2. Če se zavrže tožba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepov delodajalca, je neutemeljen tudi denarni zahtevek za izplačilo nadomestila plač zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne zatrjuje, da upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska, niti ne ponuja kakšne druge razlage, zakaj njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk. Ugovorne trditve so splošne in nekonkretizirane, saj dolžnik sploh izrecno ne oporeka obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. S takšnimi pavšalnimi ugovori dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine trditve o tem, da po svoji knjigovodski evidenci upniku dolguje le še 42.677,00 SIT, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Zakaj naj bi bil dolg le tolikšen, dolžnica ne pove, za svoje trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazil, kljub temu da se je nanje v ugovoru sklicevala. Zato je njen ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
branje zapisnika o izpovedbah - pritožbeni postopek
Če sta stranki na glavni obravnavi izredno izjavili soglasje za prebranje izpovedbe priče, ki je podlaga izpodbijani sodbi, odsotnosti soglasja ni mogoče ustrezno izpodbijati s pritožbo.
Zaradi enakomernega in hkrati čim večjega poplačila upnikov v stečaju ZPPSL še posebej (poleg določb ZOR) ureja izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zato je po določbah ZPPSL v stečaju izpodbojno vsako pravno dejanje, tako odplačno kakor tudi neodplačno, ki zadeva premoženje stečajnega dolžnika in je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30089
KZ člen 159, 159/2, 159/4, 159, 159/2, 159/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
neupravičena uporaba
Dejanje, ki je povzeto v izrek napadene sodbe vsebuje zadosten opis vseh zakonitih znakov kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela iz drugega odstavka 159. člena KZ. Le ob odsotnosti okoliščin, ki se nanašajo na katerega izmed znakov obravnavanega kaznivega dejanja, bi bilo moč govoriti o kršitvi kazenskega zakona, ki jo nakazuje pritožba.
ZDR člen 95, 95/2, 95, 95/2. ZTPDR člen 76, 76-3, 76, 76-3.
prenehanje delovnega razmerja - pripor
Delavcu ne preneha delovno razmerje z dnem, ko je bil zoper njega odrejen pripor, temveč šele z dnem, ko je pričel prestajati zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev. Tudi če je kazensko sodišče v zaporno kazen vštelo čas, ki ga je delavec prebil v priporu, to ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja. Za čas, ko je delavec v priporu, se mu izreče obvezen suspenz po 2. odstavku 95. člena ZDR.
ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zahtevek
Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 155, 155/2.
stroški postopka - odvetniška tarifa
Odvetnik ni upravičen do nagrade za posamezna opravila iz tarifne številke 33 Odvetniške tarife (posvet s stranko, poročilo stranki), če so bila ta njegova opravila zaobsežena v opravilih po ostalih tarifnih številkah.
ZOR člen 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2, 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2.
poroštvo - dospelost terjatve
Odločitev o tem, ali je porokova obveznost zastarala oz. kako drugače prenehala, je odvisna od večih okoliščin in ne le od ugotovitve, da sta upnik in dolžnik sporazumno podaljšala rok vračila obveznosti, za katero je bilo dana poroštvo.