omejitev izvršbe - omejitev izvršbe proti podjetniku
Pri uporabi določbe 1. odst. 80. člena ZIZ mora sodišče ugotoviti, ali so predmeti, orodje, stroji in druge delovne priprave na katerih je omejena izvršba nujno potrebni za opravljanje njihove dejavnosti in ne le, ali so ti predmeti očitno potrebni za opravljanje dejavnosti.
ZPP (1977) člen 221, 221/2, 300, 300/2, 221, 221/2, 300, 300/2. ZOR člen 479, 479.
stvarna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da podjetje ni bilo dolžno tožene stranke opozoriti, kakšen šiv je potrebno uporabiti. Zato bi morala tožena stranka sama izbrati primeren šiv. Podjetje namreč ni nikoli opozarjalo na vrsto šiva, ki se mora uporabiti. Blago tako ni imelo stvarne napake v smislu 479. člena ZOR.
sodni register - preoblikovanje družbe - vpis v register
Društvo z omejeno odgovornostjo v katero se je preoblikovala delniška družba obstaja od vpisa v register, šele z vpisom postanejo delnice poslovni deleži (čl. 544 ZGD). Do vpisa preoblikovanja v register so delnice vpisane v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari je obdolžencu dokazana, saj je ta prav z namenom, da poškoduje oškodovančev avto vanj brcnil in udaril z roko in pri tem povzročil vdrtini pločevine.
Če zasebni tožilec kljub pozivu sodišča o dolžnosti poprave zasebne tožbe v vloženem popravku napake ne popravi, pa je bil nanjo opozorjen in poučen o posledici nepoprave, sklepa o zavrženju takšne zasebne tožbe ni mogoče uspešno izpodbiti s pritožbo.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec - absolutna bistvena kršitev
Po 1. odstavku 41. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91) mora zasebni delodajalec pred izrekom disciplinskega ukrepa delavca seznaniti z dejstvi, ki so podlaga disciplinskemu postopku oz. izrečenemu ukrepu, tako da je delavec upravičen pisno ali ustno odgovoriti na očitane kršitve. Ker je delodajalec izdal sklep, s katerim je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, ne da bi pred tem delavca seznanil o zatrjevanih kršitvah, je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 73.
zdravstvo - vrednotenje delovnega mesta - količnik
Ker je bil tožniku z izpodbijanim sklepom o določitvi plače za delovno mesto samostojnega referenta za varstvo pri delu) priznan najvišji količnik za VI. tarifno skupino, ki se po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije vrednoti s količnikom od 2,65 do 3, ni podlage za določitev višjega količnika za to delovno mesto.
regres za letni dopust - zapadlost - dogovor o načinu izplačevanja
Delavcu pripada regres za letni dopust, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Regres pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita tudi o drugačnem načinu izplačila tega prejemka, vendar mora pravdna stranka, ki se na to sklicuje, dokazati obstoj takšnega dogovora.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Teža kaznivih dejanj, katerih je obdolženec osumljen, način storitve in okoliščine dejanja, ob upoštevanju podatkov o prejšnjem življenju, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja podobnih kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
Zaradi enakomernega in hkrati čim večjega poplačila upnikov v stečaju ZPPSL še posebej (poleg določb ZOR) ureja izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zato je po določbah ZPPSL v stečaju izpodbojno vsako pravno dejanje, tako odplačno kakor tudi neodplačno, ki zadeva premoženje stečajnega dolžnika in je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
izterjava neplačane takse - nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane z vložitvijo predloga za izvršbo, zato je upnik neplačano takso dolžan plačati ne glede na izid konkretnega izvršilnega postopka.
Če je prevzemnik posla pripravljen odpraviti napako na izdelku, naročnik pa odpravo napake pogojuje s tem, da prevzemnik posla že opravljeno plačilo položi, je treba šteti, da je naročnik odklonil odpravo napake.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - pritožba
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Za trditev, da je naročeno blago preklical, dolžnik sicer res ni predložil nobenih dokazov, kot v pritožbi utemeljeno navaja upnik, vendar pa to na obrazloženost ugovora ne vpliva, ker je pogoj za plačilo izterjevanega zneska dobava blaga (2. odst. 516. člena ZOR). Da blaga ni prejel, pa dolžnik, ker gre za zatrjevanje tim. negativnega dejstva, ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik blago prejel, mora dokazati upnik.
ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zahtevek
Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.
Ne v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja.