Ko je zagovornik obtoženca zaradi nestrinjanja z odločitvijo sodišča, da opravi glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti po 3. odstavku 307. člena ZKP, zapustil glavno obravnavo, po njegovem odhodu ni bilo več pogojev, da se glavna obravnava opravi in je s svojim ravnanjem zakrivil stroške, ki so nastali z njeno preložitvijo.
ZKP člen 92, 92/3, 374, 374/3, 92, 92/3, 374, 374/3.
stroški kazenskega postopka - povprečnina
V zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka pritožnik navaja zgolj, da je "previsoko odmerjena tudi povprečnina". Na takšno neobrazloženo oziroma posplošeno trditev, ki je ni mogoče preizkusiti, ni mogoče odgovoriti.
Če zasebni tožilec kljub pozivu sodišča o dolžnosti poprave zasebne tožbe v vloženem popravku napake ne odpravi, pa je bil nanjo opozorjen in poučen o posledicah nepoprave, sklepa o zavrženju takšne zasebne tožbe ni mogoče uspešno izpodbiti s pritožbo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 371, 371/1, 371/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka saj je izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo, ko je sodišče prve stopnje brez pojasnila iz izreka izvzelo dejanski opis kršitve določil čl. 46/I ZTVCP s strani obdolženca (člen sam navaja), v obrazložitvi pa takšno kršitev ugotavlja kot dokazano.
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru tretjega nasprotuje, napoti (izvršilno) sodišče vložnika ugovora tretjega, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (2. odst. 65. člena ZIZ); tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo.
Psihiatrično izvedensko mnenje se lahko nanaša le na konkretnega obtoženca v konkretni kazenski zadevi z upoštevanjem specifike duševnega stanja in okoliščin dejanja, ki so pomembne za ugotavljanja prištevnosti obtoženca in seveda zato primerjava mnenj iz različnih kazenskih zadev za različne obtožence sploh ni možna.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec - absolutna bistvena kršitev
Po 1. odstavku 41. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91) mora zasebni delodajalec pred izrekom disciplinskega ukrepa delavca seznaniti z dejstvi, ki so podlaga disciplinskemu postopku oz. izrečenemu ukrepu, tako da je delavec upravičen pisno ali ustno odgovoriti na očitane kršitve. Ker je delodajalec izdal sklep, s katerim je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, ne da bi pred tem delavca seznanil o zatrjevanih kršitvah, je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 73.
zdravstvo - vrednotenje delovnega mesta - količnik
Ker je bil tožniku z izpodbijanim sklepom o določitvi plače za delovno mesto samostojnega referenta za varstvo pri delu) priznan najvišji količnik za VI. tarifno skupino, ki se po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije vrednoti s količnikom od 2,65 do 3, ni podlage za določitev višjega količnika za to delovno mesto.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Teža kaznivih dejanj, katerih je obdolženec osumljen, način storitve in okoliščine dejanja, ob upoštevanju podatkov o prejšnjem življenju, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja podobnih kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
regres za letni dopust - zapadlost - dogovor o načinu izplačevanja
Delavcu pripada regres za letni dopust, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Regres pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita tudi o drugačnem načinu izplačila tega prejemka, vendar mora pravdna stranka, ki se na to sklicuje, dokazati obstoj takšnega dogovora.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine trditve o tem, da po svoji knjigovodski evidenci upniku dolguje le še 42.677,00 SIT, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Zakaj naj bi bil dolg le tolikšen, dolžnica ne pove, za svoje trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazil, kljub temu da se je nanje v ugovoru sklicevala. Zato je njen ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
branje zapisnika o izpovedbah - pritožbeni postopek
Če sta stranki na glavni obravnavi izredno izjavili soglasje za prebranje izpovedbe priče, ki je podlaga izpodbijani sodbi, odsotnosti soglasja ni mogoče ustrezno izpodbijati s pritožbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne zatrjuje, da upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska, niti ne ponuja kakšne druge razlage, zakaj njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk. Ugovorne trditve so splošne in nekonkretizirane, saj dolžnik sploh izrecno ne oporeka obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. S takšnimi pavšalnimi ugovori dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
Ne v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja.
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.