Psihiatrično izvedensko mnenje se lahko nanaša le na konkretnega obtoženca v konkretni kazenski zadevi z upoštevanjem specifike duševnega stanja in okoliščin dejanja, ki so pomembne za ugotavljanja prištevnosti obtoženca in seveda zato primerjava mnenj iz različnih kazenskih zadev za različne obtožence sploh ni možna.
Izvid izvedenca psihiatra je nepopolen, če se opira na dejstva, ki jih je ugotovil sam, ne pa na dejstva, ki bi jih moralo na podlagi protislovnih dokazov razčistiti sodišče. Zaradi tega je podan tudi utemeljen dvom v pravilnost mnenja na podlagi takšnega izvida, da je bila obtoženka v času storitve kaznivega dejanja nezmožna razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje.
ZKP člen 92, 92/3, 374, 374/3, 92, 92/3, 374, 374/3.
stroški kazenskega postopka - povprečnina
V zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka pritožnik navaja zgolj, da je "previsoko odmerjena tudi povprečnina". Na takšno neobrazloženo oziroma posplošeno trditev, ki je ni mogoče preizkusiti, ni mogoče odgovoriti.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 371, 371/1, 371/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka saj je izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo, ko je sodišče prve stopnje brez pojasnila iz izreka izvzelo dejanski opis kršitve določil čl. 46/I ZTVCP s strani obdolženca (člen sam navaja), v obrazložitvi pa takšno kršitev ugotavlja kot dokazano.
Če je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi že zavzelo pravilno stališče glede zatrjevanega silobrana, s ponavljanjem te trditve v pritožbi, dejanskega stanja brez novih dokazov ni mogoče ovreči.
napoved pritožbe - prepovedan prehod čez državno mejo
Čeprav v zapisnik o poteku glavne obravnave ni vnešen pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni razlogov za sklepanje, da obtoženec ne bi bil po razglasitvi sodbe poučen o tej svoji dolžnosti. Iz zapisnika o glavni obravnavi namreč izhaja, da so se vse stranke, razen obtoženca izrekle o tem, ali se bodo pritožile ali ne, kar pomeni, da so o tej svoji dolžnosti očitno bile poučene. Zato je bila obtoženčeva pritožba zavržena kot nedovoljena.
Škodni dogodek se je pripetil pri organiziranem lovu, v katerem sta sodelovala tožnik in toženec kot člana lovske družine. Da je tožnika poškodoval toženec, je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, na katero je pravdno sodišče vezano. V pravdnem postopku pa mora izvesti dokazni postopek, da bi se ugotovila sokrivda tožnika, ki jo zatrjuje toženec.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bilo toženi stranki vabilo na prvi narok za glavno obravnavo vročeno. Tako je bila podana (tudi) predpostavka za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 1 tč. 1. odst. 332. člena ZPP/77.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
stroški
Sklep nima razlogov, zakaj naj bi vsaka stranka trpela svoje pravdne stroške, zato se ne more preizkusiti; s tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP/77.
Ne glede na dejstvo, da je priča V.Ž. obtožencu sama izročila denar, gre vendarle za odvzem tujega denarja, kar predstavlja zakoniti znak kaznivega dejanja tatvine. Sam način tega odvzema oziroma konkretno zvabljenje V.Ž. na samoten kraj in večkratna zahteva po izročitvi denarja, za katerega je obtoženi dobro vedel, da ga V.Ž. ima v denarnici, presega običajne metode in načine, ki jih storilci uporabljajo pri izvrševanju kaznivih dejanj tatvine. Posebno predvsem način se kaže v tem, da se je obtoženec "potrudil", da je dejanje storil na takem kraju (temačen hodnik) in v takšnem trenutku, ko mladoletna V.Ž. ni mogla pričakovati tuje pomoči, sama pa setudi ni mogla uspešno upreti fizično močnejšemu obtožencu.
Ko je zagovornik obtoženca zaradi nestrinjanja z odločitvijo sodišča, da opravi glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti po 3. odstavku 307. člena ZKP, zapustil glavno obravnavo, po njegovem odhodu ni bilo več pogojev, da se glavna obravnava opravi in je s svojim ravnanjem zakrivil stroške, ki so nastali z njeno preložitvijo.
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru tretjega nasprotuje, napoti (izvršilno) sodišče vložnika ugovora tretjega, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (2. odst. 65. člena ZIZ); tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo.
Če zasebni tožilec kljub pozivu sodišča o dolžnosti poprave zasebne tožbe v vloženem popravku napake ne popravi, pa je bil nanjo opozorjen in poučen o posledici nepoprave, sklepa o zavrženju takšne zasebne tožbe ni mogoče uspešno izpodbiti s pritožbo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - neobrazložen ugovor
Če prvostopno sodišče napačno oceni ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot obrazložen in utemeljen in zato postopa po 2. odst. 62. člena ZIZ, pritožbeno sodišče na podlagi utemeljene upnikove pritožbe prvostopni sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
Storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari je obdolžencu dokazana, saj je ta prav z namenom, da poškoduje oškodovančev avto vanj brcnil in udaril z roko in pri tem povzročil vdrtini pločevine.
Besedi "Švaba" in "TURBO DIESEL" sta takšni, ki zato, ker v negativnem smislu povsem pristojijo začasnemu tožilcu kot delavcu na začasnem delu v Nemčiji, predstavljata takšno razžalitev, tako v objektivnem kot subjektivnem smislu.
Če v predlogu za denacionalizacijo predlagatelji ne označijo nepremičnin, katerih vrnitev v last in posest zahtevajo, z veljavnimi zemljiškokatastrskimi podatki, gre za takšno formalno pomanjkljivost predloga, da se lahko v primeru, ko niti na poziv sodišča tega ne dopolnijo, predlog za denacionalizacijo zavrže.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vse račune, ki so navedeni v sklepu o izvršbi, poravnal ter hkrati za to navedbo predložil tudi dokaze; tak ugovor je zato potrebno šteti za obrazložen (v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ).