odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - višina odškodnine
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnikov o zatrjevanih duševnih bolečinah zaradi razžalitve dobrega imena in časti, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če tožnika nista hotela založiti za stroške izvedenca psihiatrične stroke, katerega sta najprej predlagala, to še ne pomeni, da ju o zatrjevani škodi ni treba zaslišati in ta dokaz v nadaljevanju oceniti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZIZ člen 15, 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodišče pa izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - torej vključno z dajatvenim delom glede denarne terjatve, zagreši s tem bistveno kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če dolžnica meni, da upnica njenih plačil ni pravilno upoštevala, oz.
če meni, da je plačala več, kot je upoštevala upnica, bi morala to vsaj zatrjevati oz. ponuditi drugačen izračun stanja dolga. Glede na to, da dolžnica dolg pravzaprav priznava, višino dolga pa le pavšalno in neargumentirano izpodbija, je njena pritožba neutemeljna.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
ZOR člen 125, 125/2, 125, 125/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
začasna odredba - ničnost pogodbe
Spisovni podatki ne dajejo podlage za sklepanje (z verjetnostjo, ki se zahteva v postopku zavarovanja terjatev), da je pogodba nična in da je na tej podlagi tožeča stranka upravičena od tožene stranke terjati že plačani del kupnine.
Pravna prednika pravdnih strank sta nedvomno sklenila ustno menjalno pogodbo, ki je bila tudi realizirana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je menjalna pogodba veljavna, čeprav ni bilo ugotovljeno ali je bila sklenjena v pisni obliki ali ne.
Sprožitev postopka za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe za izterjavo sodnih penalov, ker dolžnik ni odstranil predmetov, kar je bil dolžan po sodni odločbi.
izselitev iz stanovanja - krivdni razlog - zakonec
Dogovor zakoncev po 47. čl. ZZZDR o tem, kje bosta po sklenitvi zak. zveze živela, zajema tudi njune otroke iz prejšnjih zakonskih zvez, ki so vsakemu od njiju dodeljeni v varstvo in vzgojo in zato živijo z njima. Zato eden od zakoncev ne more zahtevati izselitve polnoletnega otroka drugega iz skupnega stanovanja, češ da ga zaseda nezakonito, če mu ni mogoče očitati katerega od krivdnih razlogov iz 53. čl. SZ.
Kadar je sklep z zahtevano dopolnitvijo oz. popravo vloge vrnjen z oznako, da naslovnik pošiljke ni dvignil, nadomestne vročitve ni mogoče opraviti s pritrditvijo na sodno desko.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in delnem umiku izvršilnega predloga dolžnik v pritožbi proti sklepu o delnem umiku izvršilnega predloga ne more uspešno zatrjevati niti, da je sklep o izvršbi v materialnopravnem pogledu nepravilen, niti ne more napadati samega izvršilnega naslova kot materialnopravno nepravilnega.
Premoženje, ki ga je toženec pridobil v času pred uveljavitvijo ZZZDR, ne more biti skupno premoženje pravdnih strank, na katerem uveljavlja tožnica svoj stvarnopravni delež na podlagi zatrjevanega obstoja izvenzakonske skupnosti (četudi bi tej skupnosti podobna skupnost med njima v času pred uveljavitvijo ZZZDR morda tudi v resnici obstajala).
Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato da ga opravi (29. člen ZPP). To besedilo je treba razumeti tako, da to velja le za končni sklep izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ne razteza pa se to določilo na začasno odredbo izdano v motenjskih pravdah.
Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.
Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.
Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst.
34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.