Sodišče je bistveno prekršilo postopek ker se je postopka udeleževala upnica, ki je umrla in zato ne more biti pravdna stranka. Dejstvo, da ima upnica pooblaščenca pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka, ne pa, da bi se postopek mogel nadaljevati z umrlo osebo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazno breme
Toženec skuša s pritožbenimi navedbami dokazovati in dokazati, da njegova ugotovljena nedovoljena alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nezgodo. Dokazno breme je na njegovi strani, zato je treba v dopolnjenem dokaznem postopku dopustiti dokaz z novim izvedencem, ker ima pritožbeno sodišče zaenkrat še pomisleke v ugotovljeno izključno krivdo toženca za prometno nezgodo zaradi njegove alkoholiziranosti.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel
Za prenos lastninske pravice na nepremičnini stvari na podlagi pravenga posla so potrebni trije elementi: 1) da je tisti, ki predaja stvar, lastnik; 2) da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven (iustus titulus); 3) vpi v zemljiško knjigo (modus acquirendi).
negmotna škoda - pravična odškodnina - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine
Za telesne bolečine gre tožnici odškodnina 650.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa odškodnina v znesku 950.000,00 SIT.
Ni mogoče zavrniti predloga za priznanje tuje sodne odločbe zaradi kršitve načela kontradiktornosti, če je bila oseba učinkovito obveščena o teku postopka za izdajo te odločbe, čeprav vročanja pisanj formalno niso bila opravljena po določbah, ki urejajo osebno vročitev. Predlagatelj je upravičen do povrnitve vseh potrebnih stroškov postopka, če se prizna tuja dajatvena sodna odločba.
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZIZ člen 15, 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodišče pa izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - torej vključno z dajatvenim delom glede denarne terjatve, zagreši s tem bistveno kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
Vse novo nastale občine, pravne naslednice Mesta Ljubljane, so do sklenitve sporazuma o delitvi premoženja in o ureditvi drugih medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij enotni sosporniki, niso pa nujni sosporniki. Zahteva, da bi do sprejema delitvene bilance, na aktivni strani morale v sodnih postopkih nastopati le vse novo nastale občine skupaj, bi pomenila odvzem pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja Ustava RS v 23. členu.
Nujna pot je le tisti del (morda že obstoječe poti), ki poteka po tujem zemljišču, nikakor pa del poti, ki poteka po zemljišču predlagatelja. Če je med udeleženci postopka mejna linija sporna in ni jasno po čigavem zemljišču obstoječa pot poteka, ni mogoče določiti natančnega poteka nujne poti.
Sodišče prve stopnje ni razveljavilo celotne priglasitve Okrajnega ljudskega odbora, pač pa le v zvezi z eno od štirih oseb, čeprav je bil predlog podan za razglasitev v celoti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev, sodišču prve stopnje pa je še naročilo, da mora postopati po določilu člena 416. ZKP.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/3, 188, 188/3, 210, 210/3.
mirovanje postopka - umik tožbe
Če nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka se po zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Tožena stranka nima pravno varovanega interesa, da izpodbija sklep o ustavitvi postopka, čeprav ni dala privolitve za umik tožbe.
S tem, ko sodišče prve stopnje na glavno obravnavo ni vabilo oškodovanca, ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Oškodovana pravna oseba je v predlogu za kazenski pregon že podala tudi premoženjskopravni zahtevek in ga tudi dokumentirala, zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da zaslišanje zakonitega zastopnika oškodovanca ni nujno potrebno in ga na glavno obravnavo tudi ni vabilo; njegovega zaslišanja pa tudi stranki nista predlagali. Državna tožilka, kot to izhaja tudi iz navedb v pritožbi, zaslišanja predstavnika oškodovanca v obtožnem predlogu ni predlagala, ker po njenem mnenju v tisti fazi postopka za to še ni bilo potrebe. Zaslišanja oškodovanca pa državna tožilka ni predlagala niti do konca glavne obravnave. Ker ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo izvajalo dokaze, za katere misli da niso potrebni, če jih tudi ni predlagala nobena od strank, ni mogoče pritrditi navedbam v pritožbi, da je zaradi nevabljenja oškodovanca na glavno obravnavo (kar je sicer kršitev določb kazenskega postopka), to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilno sodbe.
Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.
ZOR člen 1004, 1004/2, 1004, 1004/2. ZPP člen 337, 337.
solidarno poroštvo
Pri solidarnem poroštvu se dolžnik ne more sklicevati, da mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika. Pritožnik ne more po pritožbi predlagati novih dokazov.