Zapustnikov brat, ki ne izpolnjuje pogojev iz 2. odst. 25. čl. ZD in zato ni nujni dedič, ne more zahtevati vračanje darila, ki ga je zapustnik dal svoji ženi.
prodaja na obroke - izpolnitev obveznosti - pošiljanje po pošti
Vsebina tožničine obveznosti je bila v izročitvi knjig, medtem ko zaveza o pošiljanju položnic ni del obveznosti tožeče stranke v tem smislu, da bi kakorkoli vplivala na to, da tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, to je plačati kupnine.
Ni mogoče zavrniti predloga za priznanje tuje sodne odločbe zaradi kršitve načela kontradiktornosti, če je bila oseba učinkovito obveščena o teku postopka za izdajo te odločbe, čeprav vročanja pisanj formalno niso bila opravljena po določbah, ki urejajo osebno vročitev. Predlagatelj je upravičen do povrnitve vseh potrebnih stroškov postopka, če se prizna tuja dajatvena sodna odločba.
Škoda, ki je stranki ob sklenitvi poravnave glede vse obstoječe in bodoče škode nista mogli pričakovati, je nova škoda in je oškodovanec posebej upravičen do odškodnine zanjo. Če nastane oškodovancu poleg pričakovane bodoče škode še nova škoda, mu gre odškodnina za razliko med dejansko in pričakovano škodo.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in delnem umiku izvršilnega predloga dolžnik v pritožbi proti sklepu o delnem umiku izvršilnega predloga ne more uspešno zatrjevati niti, da je sklep o izvršbi v materialnopravnem pogledu nepravilen, niti ne more napadati samega izvršilnega naslova kot materialnopravno nepravilnega.
preživljanje otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo le očetove spremenjene okoliščine, to je manjši dohodek. Ker ostale okoliščine iz določbe 132. člena ZZZDR manjkajo, je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti.
Ker sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede procenta invalidnosti tožnice, od katerega je odvisna utemeljenost njenega zahtevka za plačilo zavarovalnine, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izselitev iz stanovanja - krivdni razlog - zakonec
Dogovor zakoncev po 47. čl. ZZZDR o tem, kje bosta po sklenitvi zak. zveze živela, zajema tudi njune otroke iz prejšnjih zakonskih zvez, ki so vsakemu od njiju dodeljeni v varstvo in vzgojo in zato živijo z njima. Zato eden od zakoncev ne more zahtevati izselitve polnoletnega otroka drugega iz skupnega stanovanja, češ da ga zaseda nezakonito, če mu ni mogoče očitati katerega od krivdnih razlogov iz 53. čl. SZ.
Ker ima upnik vpisano zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, nima pa ustreznega notarskega zapisa ali sporazuma pred sodiščem, takšen vpis v zemljiško knjigo ne more biti podlaga za izdajo sklepa o izvršbi in nato prodajo nepremičnine.
Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.
Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato da ga opravi (29. člen ZPP). To besedilo je treba razumeti tako, da to velja le za končni sklep izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ne razteza pa se to določilo na začasno odredbo izdano v motenjskih pravdah.
Premoženje, ki ga je toženec pridobil v času pred uveljavitvijo ZZZDR, ne more biti skupno premoženje pravdnih strank, na katerem uveljavlja tožnica svoj stvarnopravni delež na podlagi zatrjevanega obstoja izvenzakonske skupnosti (četudi bi tej skupnosti podobna skupnost med njima v času pred uveljavitvijo ZZZDR morda tudi v resnici obstajala).
sporazum strank - sodna poravnava - izpodbijanje - bistvena zmota
Ker je v pogodbi o dolgoročnem kreditu, ki je sestavni del sporazuma, sklenjenega pred sodiščem med banko, dolžnikom in tožnikom kot zastaviteljem izrecno zapisano, da daje banka uporabniku kredit za finančno prestrukturiranje podjetja, ni mogoče šteti, da je bil zastavitelj - tožnik, sicer po poklicu ekonomist, pri sklepanju sporazuma v opravičljivi zmoti, ker je menil, da bo banka nakazala dolžniku denar neposredno na žiro račun.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo zagovoru obtoženca, da je s pomočjo znanca odnesel oškodovankin hladilnih iz hodnika v pritličju bloka v svoje stanovanje v tretjem nadstropju misleč, da je hladilnik nabavila njegova mati, saj je bilo že na zunaj vidno, da je šlo za rabljeni hladilnik brez embalaže, pri čemer je obtoženec oškodovanki, ki ga je osumila storitve kaznivega dejanja, zatrdil, da hladilnika v stanovanju nima, ter jo nato s pretvezo, da se v njegovi sobi (v kateri je imel shranjen hladilnik) nahaja gola ženska, spravil iz stanovanja in vrata zaklenil. Pritožbo obtoženčeve zagovornice zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.
Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.
Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst.
34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.
ZS člen 99, 99/II, 99/II-3, 99, 99/II, 99/II-3. ZZK člen 44, 44/1, 44/2, 44, 44/1, 44/2.
zaznamba spora - pristojnost okrajnega sodišča
Za zaznambo spora niti ZPP niti ZZK ne določa, da v primeru, ko se predlaga zaznamba spora, o dovolitvi zaznambe odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi. Zato o zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče, to je sodišče, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Za vodenje zemljiške knjige pa je stvarno pristojno okrajno sodišče.