• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 41
  • 801.
    VSL sklep II Cp 197/2000
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43094
    ZPP člen 87, 87/2, 87/3, 108, 87, 87/2, 87/3, 108.
    zavrženje pritožbe - pooblaščenec
    Pooblaščenec v postopku pred okrožnim sodiščem je lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

     
  • 802.
    VSL sodba I Cp 1105/99
    1.3.2000
    civilno procesno pravo - pogodbeno pravo
    VSL43478
    ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 51, 51/1, 52, 60, 60/1, 51, 51/1, 52, 60, 60/1.
    sprememba tožbe - neveljavnost pogodbe
    S tožbo tožnik uveljavlja izpodbojnost pogodbe zaradi napak volje, v pritožbi pa trdi, da gre tudi za ničnost. S tem spreminja tožbo, kar v pritožbenem postopku ni več mogoče.

     
  • 803.
    VSL sklep II Cp 888/99
    1.3.2000
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL43097
    ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    dokazno breme - vzročna zveza
    S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.

     
  • 804.
    VSL sklep I Kp 12/2000
    1.3.2000
    kazensko procesno pravo
    VSL20649
    ZKP člen 23, 23/1, 23, 23/1.
    predhodno vprašanje
    Za presojo utemeljenosti suma, ali je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po členu 244/II in I KZ, ne more biti odločilna odločba pritožbenega sodišča v pravdni zadevi glede istega zneska, ki v kazenskem postopku predstavlja obdolžencu očitano pridobitev premoženjske koristi.

    Sodišče v kazenskem postopku namreč ni vezano na pravnomočne odločbe drugega sodišča o pravnih vprašanjih, saj načelo iskanja materialne resnice v kazenskem postopku obsega mnogokrat mnogo širši spekter procesnih dejanj in dokazil, usmerjenih k ugotavljanju kazenske odgovornosti ter že zato dokazna pravila v drugih postopkih, ki so privedla do določenih ugotovitev, ne morejo imeti enake dokazne vrednosti.

     
  • 805.
    VSL sklep I Cp 206/2000
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43495
    ZPP člen 185, 185/2, 185/3, 185, 185/2, 185/3.
    sprememba tožbe - tožbeni zahtevek
    Predpostavke za naknadno podrejeno kumulacijo zahtevkov določa 185 člen ZPP v zvezi z 2l in 3. odstavkom 182. čl. ZPP.

     
  • 806.
    VSL sklep III Cp 2119/99
    1.3.2000
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL42959
    ZIZ člen 54, 54/3, 55, 55/1, 54, 54/3, 55, 55/1.
    neutemeljen ugovor dolžnika - izterjava preživnine
    1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.

     
  • 807.
    VSL sklep R 42/2000
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43669
    ZPP člen 481, 482/2, 481, 482/2.
    pristojnost
    V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.

     
  • 808.
    VSL sklep I Kp 194/2000
    1.3.2000
    kazensko procesno pravo
    VSL21239
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kaznivo dejanje
    Kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu o telesnih poškodbah obdolženca, sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj obdolžencu ne verjame, da ga je v resnici napadel oškodovanec in ne obratno, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo zato treba po pritožbi obdolženčevega zagovornika razveljaviti. Razveljaviti pa jo je bilo potrebno tudi po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku prekoračilo obtožbo, ko je v opis ravnanja obdolženca vneslo toliko novih očitkov, da ni več mogoče govoriti o objektivni identiteti obtožbe in sodbe.

     
  • 809.
    VSL sklep I Cp 347/99
    1.3.2000
    stvarno pravo
    VSL43431
    ZTLR člen 75, 75.
    motenje posesti
    Sporna pasivna legitimacija.

     
  • 810.
    VSL sodba II Cp 1412/98
    1.3.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL44480
    ZOR člen 200, 200.
    duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - negmotna škoda
    Tožnik do odškodnine ni upravičen za izrečeno besedo pijanec, ker je toženka kot socialna delavka zaradi večletnega ukvarjanja s tožencem imela utemeljen razlog verjeti, da je toženec res podvržen prekomernemu uživanju alkohola. Glede na vse okoliščine primera izrečena žalitev pri tožniku ni mogla povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, ki bi opravičevale prisojo odškodnine.

     
  • 811.
    VSL sklep III Cp 1727/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL43654
    ZD člen 132, 142, 142/1, 132, 142, 142/1. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
    V skladu z določbo 1. odstavka 208. člena ZPP se izvršba nadaljuje z dedičem po pokojnem dolžniku.

     
  • 812.
    VSL sklep I Cp 16/2000
    1.3.2000
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL43499
    ZDen člen 78, 78/2, 82, 78, 78/2, 82.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
    Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.

     
  • 813.
    VSL sklep I Cp 280/99
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43283
    ZPP člen 242, 247, 242, 247.
    popravni sklep
    Zakon ne predvideva izdaje sklepa, s katerim bi se v smislu 242. čl. ZPP popravljal sporazum strank.

     
  • 814.
    VSL sklep II Cp 895/98
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL45344
    ZIP člen 267, 267.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
    Tudi pred pravdo zaradi motenja posesti je mogoče z začasno odredbo zahtevati odstranitev škarpe v meri, da bo mogoče upnica imela dostop do svoje počitniške hišice.

     
  • 815.
    VSL sklep II Cpg 207/99
    1.3.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL45341
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2.
    negmotna škoda - nevarna dejavnost - vzročna zveza - vzročna zveza
    Nevarna je tista dejavnost, ki predstavlja povečano tveganje za nastanek ali obseg škode. Uporaba teorije o ratio legis vzročnosti ima prednost pred uporabo teorije adekvatne vzročnosti.

     
  • 816.
    VSL sklep III Cp 1585/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL43658
    ZIZ člen 21, 21.
    vezanost na izvršilni naslov
    Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova; sodišče pa je na izvršilni naslov v celoti vezano. Ker upnik za izterjavo odpravnine nima podlage v izvršilnem naslovu, saj v njem ni določeno, da je dolžnik dolžan upniku izplačati tudi odpravnino, izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti.

     
  • 817.
    VSL sklep I Cp 1015/99
    1.3.2000
    denacionalizacija
    VSL43387
    ZUSS člen 61, 61. ZPP člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZDEN člen 5, 56, 5, 56.
    spor o pristojnosti
    Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, po določbi 2. odst. 61. čl. Zakona o ustavnem sodišču lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

     
  • 818.
    VSL sodba II Cp 157/2000
    1.3.2000
    stanovanjsko pravo
    VSL43124
    SZ člen 147, 147.
    tožba na izpraznitev stanovanja
    Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.

     
  • <<
  • <
  • 41
  • od 41