Dejanje, s katerim se prepreči vožnjo po spornem zemljišču, ki se že izvaja v daljšem časovnem razdobju, ne predstavlja samopomoči v smislu določb 76. člena ZTLR.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev pogoja - pritožbeni postopek
Če je sodišče prve stopnje pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, ki ga je obsojenec izpolnil šele v pritožbenem postopku, je plačilo lahko razlog za razveljavitev sodbe o preklicu pogojne obsodbe in za ustavitev preklicnega postopka. Tudi z zamudno izpolntivijo posebnega pogoja je dosežen namen pogojne obsodbe.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne gre za prenehanje delovnega razmerja neodvisno od njegove volje, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje nadomestila, ki pripada invalidu za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. členu ZPIZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
neopravičen izostanek z dela - predčasno zaključen bolniški stalež - kvalifikatorne okoliščine
Delavec ni vedel, da mu je zdravnik predčasno zaključil bolniški stalež z datumom 16.6.1997, ker se je tedaj nahajal doma v BiH, namesto v samskem domu v Sevnici, vendar je tožnikova nepoučenost o predčasnem zaključku bolniškega staleža posledica njegovega ravnanja, ker je kršil navodila o zdravljenju in odšel v BiH. Zato je njegov izostanek z dela po 17.6.1997 neopravičen. Večdnevni izostanek delavca z dela v času, ko bi bilo njegovo delo nujno potrebno, zaradi česar delavcu ni bil odobren zaprošeni dopust od 12.6.1997 dalje, nato pa je v istem času nastopil bolniški stalež, povzroča zaplete pri organiziranju dela, zato so podane kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena ZDR.
V individualnem delovnem sporu ni dopustna izdaja sodbe zaradi izostanka, kadar obstoj procesnih predpostavk (predhodni postopek pri delodajalcu) ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 332. člena ZPP.
ZUP člen 249, 249-2, 249-3, 249-5, 252, 252/4, 253, 253/23. ZPIZ člen 253, 253/1.
obnova postopka - 5-letni prekluzivni rok
Toženec - ZPIZ je utemeljeno zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, ki ga je vložil v letu 1996 zoper odločbo, ki je postala pravnomočna v letu 1984. Dejstvo, da je bil tožnik do leta 1996 na zdravljenju v psihiatrični bolnici in ni mogel vložiti predloga za obnovo postopka, ni razlog za podaljšanje 5-letnega roka po 4. odst. 252. čl. ZUP, saj ne gre za razloge iz 2., 3. in 5. tč. 249. čl. ZUP (če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca, ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, če temelji odločba na sodbi, izdani v kazenskem postopku in v postopku o gospodarskem prestopku, pa je sodba pravnomočno razveljavljena, oz. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih tožbah drugače rešil).
Kljub skoraj leto dni trajajočemu priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je pri obtožencu še vedno podana sorazmernost med trajanjem tega ukrepa in obsegom oziroma velikostjo njegove kriminalne dejavnosti, ker naj bi v preizkusni dobi za istovrstno kaznivo dejanje tako brutalno pretepel oškodovanca, da je ta 8 dni kasneje umrl, pri čemer tudi podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir, zoper njega pa je v teku tudi postopek za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ.
priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Ker je obsojenec tuj državljan, sedaj je utemeljeno osumljen storitve hude oblike kaznivega dejanja ropa in je bil že večkrat kaznovan, je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana tako visoka stopnja verjetnosti, da bi obtoženec na prostosti pobegnil, ali ponovil kaznivo dejanje, da je pripor neogibno potreben.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Trditev, da je plačilni nesposobnosti dolžnika botrovala bolezen, ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani za katero upnik ni odgovoren.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato naj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da se stroj za obsekavanje glav vijakov proizvajalca Hilgeland, tip AG1, leto izdelave 1958, delovno področje M6 X 50 mm, teže 1,2 t, nahaja v posesti tožene stranke v njeni delavnici v Buzetu. Pritožbene trditve, češ da tožena stranka tega stroja nima v posesti, pa izzvenijo po prepričanju pritožbenega sodišča preveč pavšalno, da bi omajale uvodoma omenjeno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje.
Pravna podlaga, na podlagi katere bi moralo sodišče odmeriti stroške tega postopka je v 154. čl. ZPP/77. Po tem načelu pa je treba upoštevati tudi delni uspeh v pravdi. Nadalje pa bi moralo sodišče odmeriti stroške po kriteriju, ki ga določa 155. čl. ZPP/77. Povrnejo se namreč le potrebni stroški, in tisti, ki so v pravilnem razmerju s procesnim ciljem.
Samo dejstvo, da podjetje, ki se je preoblikovalo v kapitalsko družbo z izdajo internih delnic po ZDK, ni uskladilo lastninskih razmerij z določbami ZLPP, ne predstavlja domneve, da so popusti pri izdaji internih delnic bili v škodo družbenega kapitala, če ni ugotovljeno, da višina popustov ne odstopa od višine možnih popustov po ZLPP.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče izvršilni postopek ustaviti, ker izvršilnega sklepa ni bilo mogoče izdati na podlagi predložene listine - kontnega izpiska. Po določilu 2. odst.
21. člena ZIP je verodostojna listina tudi izpisek iz overjenih poslovnih knjig. To pa je prav kontni izpisek.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 481, 481/1, 481, 481/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - stvarna napaka - pravočasnost
Reklamacija napake dne 11.4.1996 je glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Vsa dejstva in dokazi (razen navedenih na prvi stopnji), ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, so pritožbene novote. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ni moglo obravnavati.
Tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ter plačilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je nesklepčen, ker je pojmovno nezdružljivo razveljaviti sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, obenem pa tožnici - delavki priznati še odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Če sodišče razveljavi sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ni podlage za odločanje o odpravnini po 36. f. členu ZDR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovor
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato se izpodbijani sklep preizkusi le glede kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ