V postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki govore o osebnosti obdolženega, njegovem obnašanju med in po storitvi dejanja ter stopnja njegove kazenske odgovornosti utemeljujejo izrek sodnega opomina.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - goljufiv namen
Goljufivi namen pri sklenitvi pravnega posla je sicer mogoče dokazovati s storilčevim ravnanjem po sklenitvi takšnega posla, vendar mora iz takšnega ravnanja jasno izhajati goljufivi namen, v nasprotnem je pravilna oprostilna sodba.
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pritožbena novota
Če se obtoženec šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi prošnje za vrnitev v prejšnje stanje protispisno sklicuje, da je vložil napoved takoj po razglasitvi sodbe, takšni pritožbi ni mogoče ugoditi.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne gre za prenehanje delovnega razmerja neodvisno od njegove volje, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje nadomestila, ki pripada invalidu za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. členu ZPIZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
neopravičen izostanek z dela - predčasno zaključen bolniški stalež - kvalifikatorne okoliščine
Delavec ni vedel, da mu je zdravnik predčasno zaključil bolniški stalež z datumom 16.6.1997, ker se je tedaj nahajal doma v BiH, namesto v samskem domu v Sevnici, vendar je tožnikova nepoučenost o predčasnem zaključku bolniškega staleža posledica njegovega ravnanja, ker je kršil navodila o zdravljenju in odšel v BiH. Zato je njegov izostanek z dela po 17.6.1997 neopravičen. Večdnevni izostanek delavca z dela v času, ko bi bilo njegovo delo nujno potrebno, zaradi česar delavcu ni bil odobren zaprošeni dopust od 12.6.1997 dalje, nato pa je v istem času nastopil bolniški stalež, povzroča zaplete pri organiziranju dela, zato so podane kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena ZDR.
V individualnem delovnem sporu ni dopustna izdaja sodbe zaradi izostanka, kadar obstoj procesnih predpostavk (predhodni postopek pri delodajalcu) ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 332. člena ZPP.
ZUP člen 249, 249-2, 249-3, 249-5, 252, 252/4, 253, 253/23. ZPIZ člen 253, 253/1.
obnova postopka - 5-letni prekluzivni rok
Toženec - ZPIZ je utemeljeno zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, ki ga je vložil v letu 1996 zoper odločbo, ki je postala pravnomočna v letu 1984. Dejstvo, da je bil tožnik do leta 1996 na zdravljenju v psihiatrični bolnici in ni mogel vložiti predloga za obnovo postopka, ni razlog za podaljšanje 5-letnega roka po 4. odst. 252. čl. ZUP, saj ne gre za razloge iz 2., 3. in 5. tč. 249. čl. ZUP (če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca, ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, če temelji odločba na sodbi, izdani v kazenskem postopku in v postopku o gospodarskem prestopku, pa je sodba pravnomočno razveljavljena, oz. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih tožbah drugače rešil).
Kljub skoraj leto dni trajajočemu priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je pri obtožencu še vedno podana sorazmernost med trajanjem tega ukrepa in obsegom oziroma velikostjo njegove kriminalne dejavnosti, ker naj bi v preizkusni dobi za istovrstno kaznivo dejanje tako brutalno pretepel oškodovanca, da je ta 8 dni kasneje umrl, pri čemer tudi podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir, zoper njega pa je v teku tudi postopek za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ.
priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Ker je obsojenec tuj državljan, sedaj je utemeljeno osumljen storitve hude oblike kaznivega dejanja ropa in je bil že večkrat kaznovan, je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana tako visoka stopnja verjetnosti, da bi obtoženec na prostosti pobegnil, ali ponovil kaznivo dejanje, da je pripor neogibno potreben.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da se stroj za obsekavanje glav vijakov proizvajalca Hilgeland, tip AG1, leto izdelave 1958, delovno področje M6 X 50 mm, teže 1,2 t, nahaja v posesti tožene stranke v njeni delavnici v Buzetu. Pritožbene trditve, češ da tožena stranka tega stroja nima v posesti, pa izzvenijo po prepričanju pritožbenega sodišča preveč pavšalno, da bi omajale uvodoma omenjeno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje.
Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovor
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato se izpodbijani sklep preizkusi le glede kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Tožeča stranka ni takoj po prejemu plačila glavnice umaknila tožbe v tem obsegu, ampak je to storila šele na naroku, na katerem pa se je vsebinsko obravnaval še tožbeni zahtevek na plačilo obresti, s katerim je zmagala. Zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške za takso za sodbo, vsaka stranka pa mora nasprotni povrniti stroške za udeležbo na naroku. Nikakor pa vprašanje, ali je tožba umaknjena tako po izpolnitvi tožbenega zahtevka, ne vpliva na odločitev o pravdnih stroških, nastalih pred izpolnitvijo zahtevka.
ZPP (1977) člen 186, 369, 369/1, 186, 369, 369/1. ZDR člen 93, 98, 93, 98. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 59, 59/3, 67.
suspenz - nadomestilo plače
Čeprav je bil sklep o suspenzu zakonit, je delavec upravičen do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali če je s pravnomočno odločbo oproščen (98. člen ZDR).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 358, 358-2, 365, 365-3, 358, 358-2, 365, 365-3.
odlog plačila
Če tožnik zaradi težkih ekonomskih razmer ne more plačati sodnih taks, na podlagi pravnomočne sodbe pa je razvidno, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, in bo v tem postopku, v katerem vtožuje denarni zahtevek (odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) v pretežni meri uspel (pcto 20.520.000,00 SIT), sodišče odloži plačilo sodne takse do pravnomočnosti sodne odločbe, saj se bo njegovo ekonomsko stanje nedvomno izboljšalo.
Policista sta izvrševala naloge javne varnosti v skladu z Zakonom o notranjih zadevah (Ur. l. SRS št. 28/80), ko sta po radijskem obvestilu o vlomu v osebni avtomobil začela kontrolirati in legitimirati osebe. Dejanje uradnih oseb je bilo zakonito, ravnanje obtoženca pa usmerjeno k preprečitvi njihovih zakonitih uradnih dejanj.
Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (ARSRLPP) je kot pravna oseba javnega prava specifičen kontrolni organ države v pehodnem obdobju preoblikovanja družbene lastnine, ki ima analogen položaj kot Računsko sodišče, zato je tudi od 28.3.1998 dalje oproščena plačila sodnih taks.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - novote - pritožbena novota - vročanje - vročanje pooblaščencu
Toženi stranki imata v tem postopku pooblaščenca, zato zadostuje samo vabilo pooblaščencu.
Od vložitve ugovora do zadnje glavne obravnave sta imeli toženi stranki skoraj 11 mesecev časa, da bi svoje ugovorne navedbe konkretizirali in podprli z ustreznimi dokazi. Toženi stranki sta imeli ves čas postopka tudi istega pooblaščenca - odvetnika, ki bi mu lahko izročili ustrezne listine, da bi jih le-ta lahko predložil sodišču. Prav tako bi lahko pooblaščenec na obravnavi predlagal dokaz z izvedencem, saj je tožena stranka že v ugovoru zatrjevala nerealnost cen, za tak dokazni predlog pa pooblaščenec ni potreboval nobenih dodatnih listin, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta toženi stranki imeli možnost, da bi v pritožbi uveljavljane novote navedli in predložili že v postopku na prvi stopnji.
Dolžnost sodnega izvršitelja je, da na podlagi 82. in 83. čl. ZIZ opravi rubež, zarubi pa stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Sodni izvršitelj bi lahko vstopil v prostore dolžnika, četudi dolžnik pri rubežu ne bi bil navzoč (4. odst. 82. čl. ZIZ), o rubežu pa bi nato izvršitelj obvestil dolžnika, ki pri njem ni bil navzoč (5. odst. 82. čl. ZIZ).
Kakršnekoli zahteve dolžnika o izkazovanju izvršitelja s potrdilom o opravljenem živilskem pregledu so zato neutemeljene. Ker je bilo ravnanje dolžnika nepravilno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbo 3. alinee 33. čl. ZIZ in izreklo dolžniku denarno kazen.