zmotna ugotovitev dejanskega stanja - goljufiv namen
Goljufivi namen pri sklenitvi pravnega posla je sicer mogoče dokazovati s storilčevim ravnanjem po sklenitvi takšnega posla, vendar mora iz takšnega ravnanja jasno izhajati goljufivi namen, v nasprotnem je pravilna oprostilna sodba.
Do prometne nesreče je prišlo, ko je štiriinpol letni otrok pritekel na cesto in ga je voznik zaradi visokega grmovja ob cesti zagledal šele na razdalji 2,2 m oziroma 0,8 sekunde pred trčenjem. Nesrečo bi lahko preprečil le če bi vozil 16 km/h. Cesta, po kateri je vozil, ni šla skozi strnjeno naselje, hitrost je bila omejena na 80 km/h, voznik pa je peljal 60 km/h. Ob takšnih dejanskih okoliščinah vozniku ni mogoče očitati, da bi lahko nesrečo preprečil. Pojav otroka na cesti je bil na tem mestu nepričakovan, za voznika nepredvidljiv in neodklonljiv dogodek, zaradi katerega je siceršnja voznikova objektivna odgovornost ugasnila (2. odst. 177. člena ZOR).
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne gre za prenehanje delovnega razmerja neodvisno od njegove volje, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje nadomestila, ki pripada invalidu za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. členu ZPIZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
neopravičen izostanek z dela - predčasno zaključen bolniški stalež - kvalifikatorne okoliščine
Delavec ni vedel, da mu je zdravnik predčasno zaključil bolniški stalež z datumom 16.6.1997, ker se je tedaj nahajal doma v BiH, namesto v samskem domu v Sevnici, vendar je tožnikova nepoučenost o predčasnem zaključku bolniškega staleža posledica njegovega ravnanja, ker je kršil navodila o zdravljenju in odšel v BiH. Zato je njegov izostanek z dela po 17.6.1997 neopravičen. Večdnevni izostanek delavca z dela v času, ko bi bilo njegovo delo nujno potrebno, zaradi česar delavcu ni bil odobren zaprošeni dopust od 12.6.1997 dalje, nato pa je v istem času nastopil bolniški stalež, povzroča zaplete pri organiziranju dela, zato so podane kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena ZDR.
V individualnem delovnem sporu ni dopustna izdaja sodbe zaradi izostanka, kadar obstoj procesnih predpostavk (predhodni postopek pri delodajalcu) ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 332. člena ZPP.
ZUP člen 249, 249-2, 249-3, 249-5, 252, 252/4, 253, 253/23. ZPIZ člen 253, 253/1.
obnova postopka - 5-letni prekluzivni rok
Toženec - ZPIZ je utemeljeno zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, ki ga je vložil v letu 1996 zoper odločbo, ki je postala pravnomočna v letu 1984. Dejstvo, da je bil tožnik do leta 1996 na zdravljenju v psihiatrični bolnici in ni mogel vložiti predloga za obnovo postopka, ni razlog za podaljšanje 5-letnega roka po 4. odst. 252. čl. ZUP, saj ne gre za razloge iz 2., 3. in 5. tč. 249. čl. ZUP (če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca, ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, če temelji odločba na sodbi, izdani v kazenskem postopku in v postopku o gospodarskem prestopku, pa je sodba pravnomočno razveljavljena, oz. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih tožbah drugače rešil).
priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Ker je obsojenec tuj državljan, sedaj je utemeljeno osumljen storitve hude oblike kaznivega dejanja ropa in je bil že večkrat kaznovan, je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana tako visoka stopnja verjetnosti, da bi obtoženec na prostosti pobegnil, ali ponovil kaznivo dejanje, da je pripor neogibno potreben.
Kljub skoraj leto dni trajajočemu priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je pri obtožencu še vedno podana sorazmernost med trajanjem tega ukrepa in obsegom oziroma velikostjo njegove kriminalne dejavnosti, ker naj bi v preizkusni dobi za istovrstno kaznivo dejanje tako brutalno pretepel oškodovanca, da je ta 8 dni kasneje umrl, pri čemer tudi podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir, zoper njega pa je v teku tudi postopek za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče izvršilni postopek ustaviti, ker izvršilnega sklepa ni bilo mogoče izdati na podlagi predložene listine - kontnega izpiska. Po določilu 2. odst.
21. člena ZIP je verodostojna listina tudi izpisek iz overjenih poslovnih knjig. To pa je prav kontni izpisek.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa člen 2, 2/2.
stroški postopka - stroški zastopanja - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
V okviru stroškov, ki jih je dolžna povrniti nasprotni stranki tista stranka, ki v pravdi ne uspe, spadajo stroški zastopanja po odvetniku - vključno z DDV, obračunanim na odvetniško storitev, ker velja princip povrnitve stranki vseh stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. DDV pa predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da vzroka za obravnavano prometno nesrečo ni moč iskati v obtoženčevi prehitri vožnji, temveč v nenadnem zavijanju kolesarja v levo.
Pravna podlaga, na podlagi katere bi moralo sodišče odmeriti stroške tega postopka je v 154. čl. ZPP/77. Po tem načelu pa je treba upoštevati tudi delni uspeh v pravdi. Nadalje pa bi moralo sodišče odmeriti stroške po kriteriju, ki ga določa 155. čl. ZPP/77. Povrnejo se namreč le potrebni stroški, in tisti, ki so v pravilnem razmerju s procesnim ciljem.
Dejstvo, da je obtoženec tujec, ki je v Sloveniji le na začasnem delu in dejstvo, da je obtožen kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti pobegnil.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bilo iz računom priloženih dispozicij razvidno, da tožena stranka ni bila naročnica hrambe vozil, so v nasprotju z vsebino listin.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 358, 358-2, 365, 365-3, 358, 358-2, 365, 365-3.
odlog plačila
Če tožnik zaradi težkih ekonomskih razmer ne more plačati sodnih taks, na podlagi pravnomočne sodbe pa je razvidno, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, in bo v tem postopku, v katerem vtožuje denarni zahtevek (odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) v pretežni meri uspel (pcto 20.520.000,00 SIT), sodišče odloži plačilo sodne takse do pravnomočnosti sodne odločbe, saj se bo njegovo ekonomsko stanje nedvomno izboljšalo.
Rubež v tej izvršilni zadevi ni bil predhodno opravljen dne 23.10.1998, temveč dne 19.11.1998. To izhaja tako iz rubežnega zapisnika z dne 19.11.1998 (na listovni številki 5) kot poročila sodnega izvršitelja, sestavljenega v zvezi s pritožbenimi navedbami upnika in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 59/99 z dne 25.2.1999 (U.Z. v spisu na listovni številki 11), dne 16.8.1999. Nasprotno pa ne izhaja niti iz vsebine "uradnega zaznamka" z dne 23.10.1998 (priložen k pritožbi na l. št. 13), kot v pritožbi neutemeljeno zatrjuje upnik. S podpisom le-tega se je namreč dolžnik upniku samo zavezal plačati znesek 15.500,00 SIT in 127.500,00 SIT (torej niti ne zneskov, ki se izterjujejo v tem izvršilnem postopku) do 19.11.1998. Ker se torej upnik kljub opozorilu na posledice izostanka rubeža z dne 19.11.1998 ni udeležil, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe (3. odst. 82. člena ZIZ) pravilna in zakonita.
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - novote - pritožbena novota - vročanje - vročanje pooblaščencu
Toženi stranki imata v tem postopku pooblaščenca, zato zadostuje samo vabilo pooblaščencu.
Od vložitve ugovora do zadnje glavne obravnave sta imeli toženi stranki skoraj 11 mesecev časa, da bi svoje ugovorne navedbe konkretizirali in podprli z ustreznimi dokazi. Toženi stranki sta imeli ves čas postopka tudi istega pooblaščenca - odvetnika, ki bi mu lahko izročili ustrezne listine, da bi jih le-ta lahko predložil sodišču. Prav tako bi lahko pooblaščenec na obravnavi predlagal dokaz z izvedencem, saj je tožena stranka že v ugovoru zatrjevala nerealnost cen, za tak dokazni predlog pa pooblaščenec ni potreboval nobenih dodatnih listin, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta toženi stranki imeli možnost, da bi v pritožbi uveljavljane novote navedli in predložili že v postopku na prvi stopnji.