Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Pogodba ne šteje za sklenjeno, če se neupravičeno zastopana pogodbena stranka v primernem roku ni izrekla, da odobrava pogodbo. Pri tem ni pomembno ali je druga stranka ukrepala v skladu z upravičenjem iz 2. odstavka 88. člena ZOR.
ZKP člen 375, 375/2, 386, 390, 375, 375/2, 386, 390.
napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedal. Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
ZOR člen 425, 426, 427, 428, 429, 430, 431, 432, 433, 434, 435, 425, 426, 427, 428, 429, 430, 431, 432, 433, 434, 435. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba
Upoštevaje določbo 425. člena ZOR se solidarnost upnikov ne domneva, zato lahko tožnica zahteva, da tožena stranka tudi njej izpolni pogodbene obveznosti.
pritožba dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe
Dolžnik se v izvršilnem postopku ne more z uspehom sklicevati na to, da je izvršilni naslov nepravilen. Pravnomočno sodno odločbo je namreč mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, izvršilno sodišče pa se v njeno vsebino oz. njeno pravilnost ne sme spuščati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - - faktura - obračun obresti - terjatev iz naslova osebnega dohodka
Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev; njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da je toženec nezakonito v stanovanju, tožena stranka pa je dokazala, da se je v stanovanje vselila z dovoljenjem upravnika tožeče stranke in da plačuje ustrezno najemnino, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za ugoditev tožbenemu zahtevku po 58. členu SZ.
Glede na dolžnikovo trditev, da je izterjevana terjatev upnika poplačana in trditev, da listinskih dokazil o plačilu zaradi protipravne odtujitve dokumentacije nima, je v zvezi z zatrjevanimi plačili predlagal dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika R.L., v zvezi s protipravno odtujitvijo dokumentacije pa poizvedbe pri okrožnem državnem tožilstvu. Prvostopno sodišče je zato dolžnikov ugovor utemeljeno presodilo kot obrazloženega in odločilo skladno z 2. odst. 62. čl. ZIZ.
V primeru prekinitve zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo traja prekinitev postopka, dokler ni pravda končana. Vložitev revizije ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet je krajevno pristojno sodišče na območju katerega je sedež organizacije oz. njene enote, ki vodi dolžnikov račun.
Res je bilo dogovorjeno, da tožena stranka plačuje med drugim tudi stroške električne energije na podlagi računa tožeče stranke. Vendar ta okoliščina sama zase po prepričanju pritožbenega sodišča še ne govori v prid stališču, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka toženi "prodajala" električno energijo, ki je bila dobavljena njej.
Zato izdaja in plačilo računa, ki ni upošteval dejanske porabe, ne more imeti pomena, ki ga želi tožena stranka. S plačilom teh računov namreč obveznost tožene stranke, da plača za "uporabo" električne energije, ni prenehala zaradi izpolnitve, ki naj bi jo opredelila tožeča stranka sama v izdanem računu. Pomembna je dejanska poraba električne energije.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - stanovanjska pravica
Podnajemno razmerje je v razmerju do najemnega akcesornega značaja (2. odst. 60. čl. SZ in 76. čl. prej veljavnega ZSR), kar pomeni, da od tedaj, ko je najemnik prenehal uporabljati stanovanje, podnajemnik zaseda stanovanje nezakonito. Ne glede na to, ali sta se toženca vselila v stanovanje v času veljavnosti ZSR ali v času veljavnosti SZ, bi po izselitvi imetnika stanovanjske pravice obdržala pravico nadaljnje uporabe stanovanja le, če bi bila podana situacija iz 149. čl. SZ. Ta pa ni: na eni strani zato, ker stanovanje ni bilo v celoti oddano podstanovalcu, na drugi pa zato, ker do uveljavitve SZ v stanovanju tožena stranka ni stalno prebivala več kot dve leti - dveletni rok bi moral poteči do uveljavitve novega zakona in ne, kot si očitno razlaga tožena stranka, do vložitve tožbe.
najemno razmerje - hišniško stanovanje - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če hišnik po uveljavitvi SZ odpove opravljanje hišniških del, se zahtevek za njegovo izselitev presoja po pravilih kot veljajo za prenehanje najemnega razmerja.