Ker je bilo imetniku stanovanjske pravice s pravnomočno sodbo odpovedano stanovanjsko razmerje glede stanovanja, ki ga je zasedal v površini 38,50 m2, je s tem izgubil tudi pravico do razširitve na izpraznjene stanovanjske prostore (po izselitvi sostanovalcev) v smislu določbe 1. odst. 88. člena prejšnjega ZSR.
Toženka, ki ni vpisana kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, ni v stanju izdati tožniku terjano zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo pravico brezplačne služnosti stanovanja na ime tožnika ter prepoved odtujitve in obremenitve.
ZPP (1977) člen 190, 190/6, 191, 190, 190/6, 191. ZPSPP člen 8, 8/2, 28, 28/2, 8, 8/2, 28, 28/2.
sprememba tožbe
Morebitno prenehanje statusa samostojnega podjetnika posameznika ne vpliva ne na procesno ne na stvarno legitimacijo osebe, ki je tak status imela zato, ker je samostojni podjetnik posameznik ta oseba sama (prim. 7. odst. 1. čl. ZGD).
Morda je tožeča stranka res vedela, da je sporne poslovne prostore zasedala družba P.M. d.o.o. in ne tožena stranka. Če proti temu ni ukrepala in je to dejstvo sprejela, pa to še ne more vplivati na spremembo najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Družba P.M. d.o.o. samo zato še ni postala pogodbena stranka namesto tožene stranke. Ni odveč poudariti, da mora biti najemna pogodba za najem poslovnih prostorov pisna (2. odst. 8. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Družba P.M. d.o.o. je imela tako lahko le status podnajemnika, podnajem pa preneha s prenehanjem najemne pogodbe (2. odst. 28. čl. prej omenjenega zakona).
Če dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe izkazuje zdravstvene težave svojih družinskih članov, je mogoče šteti, da je v teh vključena tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene.
Če tožnik pravočasno vloži zahtevo za odmero sodne takse (pred potekom z opominom določenega roka), niso podani pogoji za uporabo procesnega pravila o presumpciji umika tožbe zaradi neplačila sodne takse.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Obseg škode in prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice.
Kot družbenik in dober gospodarstvenik bi moral družbenik "svoji" družbi zagotoviti tolikšen lastni kapital, da bi bila ta sposobna poravnavati svoje obveznosti iz rednega poslovanja. Če je sam poplačeval upnike družbe dolžnika in s tem sam postal upnik, gre v gospodarskem smislu za povsem identično situacijo, kot če bi družbi dolžniku dal namensko posojilo za poplačilo točno določenega upnika.
negmotna škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega - smrt ožjega družinskega člana - pravična odškodnina
Pravična odškodnina je tista, ki je primerljiva z odškodninami, ki jo sodišča prisojajo v bistveno podobnih primerih, hkrati pa pomeni primerno satisfakcijo za oškodovanca v konkretnem primeru.
Sodišče lahko na zahtevo prevzemnika zaščitene kmetije zniža vrednost nujnega deleža, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri tem upošteva vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitveno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da je toženec nezakonito v stanovanju, tožena stranka pa je dokazala, da se je v stanovanje vselila z dovoljenjem upravnika tožeče stranke in da plačuje ustrezno najemnino, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za ugoditev tožbenemu zahtevku po 58. členu SZ.
Ob odločanju o višini najemnine za stanovanje, ki se odda v najem po prosto oblikovani najemnini, upošteva sodišče najemnino, ki jo zahteva najemodajalec - lastnik stanovanja. To ne velja le za primer, ko sodišče na ugovor najemnika ugotovi, da gre za oderuško najemnino v pomenu določbe prvega odstavka 65. člena SZ.
Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.