Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.
višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če oškodovanec prejema invalidnino, je potrebno ugotoviti, koliko zmanjšuje tožnikovo prizadetost (merila in izhodišča iz 200. in 203. člena ZOR). Pričakovanega mnogokratnika invalidnine ni mogoče preprosto odšteti od odškodnine iz tega naslova.
Ker je tožena stranka dokazala, da je stanovanje, katerega zahteva tožnica v odkup, v stanovanjski hiši, kjer so še druga stanovanja, katerih nabava je bila za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - - faktura - obračun obresti - terjatev iz naslova osebnega dohodka
Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev; njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
motenje posesti - zahtevek - posest stvari - posest pravice
Če tožnik nikoli ni imel posesti stvari, temveč le posest pravice stvarne služnosti, tožbeni zahtevek pa se le v ugotovitvenem delu nanaša na motenje posesti pravice stvarne služnosti, v prepovedanem delu pa na prepoved motenja tožnikove posesti stvari, ob izostalem restitucijskem zahtevku, je treba tak tožbeni zahtevek zavrniti. Le z dajatvenim zahtevkom se namreč uresničuje posestno varstvo, sama ugotovitev motenja pa nima nobenega smisla.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - najemno razmerje
2. odst. 482. čl. ZPP uporabe meril iz 1. 1odst. 481. čl. ZPP ne izključuje za spore iz najemnih in zakupnih razmerij. Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, se torej v tem sporu uporabljajo skladno s 481. čl. ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih, za te spore pa je pristojno po 6. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP okrožno sodišče.
Res je bilo dogovorjeno, da tožena stranka plačuje med drugim tudi stroške električne energije na podlagi računa tožeče stranke. Vendar ta okoliščina sama zase po prepričanju pritožbenega sodišča še ne govori v prid stališču, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka toženi "prodajala" električno energijo, ki je bila dobavljena njej.
Zato izdaja in plačilo računa, ki ni upošteval dejanske porabe, ne more imeti pomena, ki ga želi tožena stranka. S plačilom teh računov namreč obveznost tožene stranke, da plača za "uporabo" električne energije, ni prenehala zaradi izpolnitve, ki naj bi jo opredelila tožeča stranka sama v izdanem računu. Pomembna je dejanska poraba električne energije.
Po 3. odst. 82. čl. ZIZ sodišče izvršbo ustavi, če se upnik ne udeleži rubeža. Razlogi, ki jih navaja upnica v pritožbi (težko finančno stanje, strah pred dolžnikom), niso takšni, da bi preprečili nastop te posledice.
1/ Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Smučišče na katerem se je zgodila nesreča, kritičnega dne ni bilo izredno glede na običajne lastnosti smučišč, zato upravljalec smučišča ne odgovarja objektivno. Upravljalec smučišča, je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. 2/ V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. 3/ Odškodnina za nepremoženjsko škodo mora biti vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik v ugovoru svoj dolg priznava in ne navaja nobenega od razlogov, ki jih zakon primeroma našteva, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Finančna stiska ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
pritožba dolžnika
Dolžnik je pritožbo poslal z navadno pošiljko po izteku roka, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno. Ker tožnik v pritožbi navaja, da "ponovno izkorišča pritožbeni rok z isto obrazložitvijo", pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbeni rok v izpodbijanem sklepu le rok za pritožbo zoper ta sklep, torej zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikovo pritožbo. S pritožbo zoper navedeni sklep pa dolžnik ne more več uspešno izpodbijati sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen.
ZPP člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
ničnost - dokaz - pravdni postopek
Dolžnost sodišča, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti ne pomeni, da bi moralo samo, brez ustreznih navedb, ugotavljati možne razloge za ničnost sklenjenega dogovora. ZPP tudi toženi stranki nalaga, da se izjavi o navedbah in dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tudi za upoštevanje ugovora velja, da bi morala tožena stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki bi sodišču omogočali presojo pravne podlage za morebitne pravne posledice.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZIZ člen 15, 15.
bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge za svojo odločitev. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet je krajevno pristojno sodišče na območju katerega je sedež organizacije oz. njene enote, ki vodi dolžnikov račun.
Določbe ZIZ se med ostalim uporabljajo tudi za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, razen če je za to zavarovanje z zakonom določena pristojnost drugega organa.
ZPP (1977) člen 272, 272/1, 272/2, 274, 272, 272/1, 272/2, 274. ZASP člen 171, 171.
zavarovanje dokazov - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice - dokaz
Ni utemeljen predlog za zavarovanje dokazov s takojšnjo izločitvijo listin in s predhodnim zaslišanjem stranke, če predlog ne vsebuje nobenih navedb in dokazov, ki bi utemeljevali bojazen, da bi bili ti dokazi kasneje uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
Za vročitev sklepa o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) dolžniku z nabitjem sodne pošiljke na vrata dne 22.6.1999 sicer res niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predvideni z določbo 144. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar so se stekli naslednjega dne, ko je dolžnik na sodišču dne 23.6.1999 odklonil osebni sprejem sklepa o izvršbi in je zato v skladu z že zgoraj navedeno zakonsko določbo mogoče vročitev šteti za opravljeno.