Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - najemno razmerje
2. odst. 482. čl. ZPP uporabe meril iz 1. 1odst. 481. čl. ZPP ne izključuje za spore iz najemnih in zakupnih razmerij. Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, se torej v tem sporu uporabljajo skladno s 481. čl. ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih, za te spore pa je pristojno po 6. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP okrožno sodišče.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika
Utemeljenost upnikove terjatve se po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ugotavlja v pravdnem postopku. Dolžnik torej neutemeljeno izpodbija na določilu 2. odst. 62. čl. ZIZ temelječi sklep izvršilnega sodišča s predlogom, da se že v tej fazi postopka sklep o izvršbi v celoti razveljavi in upnikov predlog zavrne.
ZPP člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
ničnost - dokaz - pravdni postopek
Dolžnost sodišča, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti ne pomeni, da bi moralo samo, brez ustreznih navedb, ugotavljati možne razloge za ničnost sklenjenega dogovora. ZPP tudi toženi stranki nalaga, da se izjavi o navedbah in dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tudi za upoštevanje ugovora velja, da bi morala tožena stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki bi sodišču omogočali presojo pravne podlage za morebitne pravne posledice.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21000
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
pravilno ugotovljeno dejansko stanje - lahka telesna poškodba
Ker so bile izpovedi oškodovanke, njenega moža in sina glede vseh bistvenih okoliščin v zvezi s prizadejano telesno poškodbo in mehanizmom njenega nastanka potrjene z dvema izvedenskima mnenjema travmatologov, ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obdolženčeve zagovornice, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker v postopku ni bilo sporno dejstvo, da toženka stanuje v pritličju in dvigala ne uporablja, je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek na plačilo stroškov vzdrževanja dvigala.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - alkoholiziranost - odmera kazni
Ker je obdolženec storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/I KZ zaradi grobih kršitev dveh temeljnih cestnoprometnih predpisov (vožnja skozi rdečo luč na semaforju in vožnja v vinjenem stanju), po prometni nezgodi pa je bil pravnomočno kaznovan zaradi podobne kršitve (izsiljevanje prednosti) tudi pri sodniku za prekrške, državni tožilec v pritožbi utemeljeno opozarja, da izrečena pogojna obsodba ne bo dosegla namena kaznovanja. Zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo kazen pet mesecev zapora.
ZIZ člen 143, 224, 266, 266/1, 143, 224, 266, 266/1.
začasna odredba - krajevna pristojnost
Pri uporabi določbe 1. odst. 266. člena ZIZ je treba upoštevati vsebino predloga za izdajo začasne odredbe in ne vsebino same terjatve, ki se naj bi z njo zavarovala.
Kot družbenik in dober gospodarstvenik bi moral družbenik "svoji" družbi zagotoviti tolikšen lastni kapital, da bi bila ta sposobna poravnavati svoje obveznosti iz rednega poslovanja. Če je sam poplačeval upnike družbe dolžnika in s tem sam postal upnik, gre v gospodarskem smislu za povsem identično situacijo, kot če bi družbi dolžniku dal namensko posojilo za poplačilo točno določenega upnika.
Pravdni stranki sta ne glede na nasprotno ponudbo tožnice po 41.čl. ZOR že tedaj (torej takoj) dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - t.j. višini odškodnine za škodo, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči. Znesek, naveden v predlagani poravnavi, se z izjemo odvetniških stroškov, ni nanašal na posamezne odškodninske postavke, temveč na celotno v škodnem dogodku utrpelo škodo in ta znesek je tožeča stranka sprejela kot primerno odškodnino. Smisel poravnave je tudi bil z vzajemnim popuščanjem odpraviti negotovosti glede višine te odškodnine (1089. čl. ZOR). Odvetniški stroški pri tem ostajajo le stranska točka pogodbe. To pa pomeni, da je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na 2. odst. 32. čl. ZOR pravilno.
ZZKat člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZIP člen 53, 53/2, 53, 53/2.
izpolnitev zahtevka
Parcela mora biti označena ne samo s parcelno številko, ampak tudi z mejnimi znamenji, da je dovolj določena, če gre za vprašanje, ali je bila pravilno izročena v posest.
Če sodišče podvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila, s sklepom naloži pooblaščencu, da predloži overjeno pooblastilo. Če pooblaščenec v roku, ki mu ga je postavilo sodišče, ne predloži overjenega pooblastila, vlogo zavrže.
Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je povzročitelj škode za zahtevek zvedel. In ker zavarovalnica vstopi z izplačilom odškodnine v pravice svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu.
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti.
Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
pritožba dolžnika
Dolžnik je pritožbo poslal z navadno pošiljko po izteku roka, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno. Ker tožnik v pritožbi navaja, da "ponovno izkorišča pritožbeni rok z isto obrazložitvijo", pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbeni rok v izpodbijanem sklepu le rok za pritožbo zoper ta sklep, torej zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikovo pritožbo. S pritožbo zoper navedeni sklep pa dolžnik ne more več uspešno izpodbijati sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen.
Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
Po določbi 2. odst. 196. čl. ZPP/77 se sicer do konca glavne obravnave tožba lahko razširi na novega toženca, vendar je potrebna njegova privolitev. Te njegove privolitve sodišče v nobenem primeru ne more in ne sme suplirati.