Če se zavestno vzdržuje ves čas postopka za ureditev meje stanje, po katerem je bila ena izmed parcel, glede katerih se je določala meja, označena z drugačno parcelno številko kot parcela, glede katere se je meja po stanju v naravi dejansko določala, ne gre zgolj za očitno pisno napako v številki ali za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti oz. odpraviti na način, predviden z določbo 328. člena ZPP - torej s popravnim sklepom.
ZKP člen 375, 375/2, 386, 390, 375, 375/2, 386, 390.
napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedal. Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
Sodišče lahko na zahtevo prevzemnika zaščitene kmetije zniža vrednost nujnega deleža, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri tem upošteva vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitveno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.
Ob odločanju o višini najemnine za stanovanje, ki se odda v najem po prosto oblikovani najemnini, upošteva sodišče najemnino, ki jo zahteva najemodajalec - lastnik stanovanja. To ne velja le za primer, ko sodišče na ugovor najemnika ugotovi, da gre za oderuško najemnino v pomenu določbe prvega odstavka 65. člena SZ.
Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je povzročitelj škode za zahtevek zvedel. In ker zavarovalnica vstopi z izplačilom odškodnine v pravice svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu.
Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - najemno razmerje
2. odst. 482. čl. ZPP uporabe meril iz 1. 1odst. 481. čl. ZPP ne izključuje za spore iz najemnih in zakupnih razmerij. Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, se torej v tem sporu uporabljajo skladno s 481. čl. ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih, za te spore pa je pristojno po 6. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP okrožno sodišče.
Res je bilo dogovorjeno, da tožena stranka plačuje med drugim tudi stroške električne energije na podlagi računa tožeče stranke. Vendar ta okoliščina sama zase po prepričanju pritožbenega sodišča še ne govori v prid stališču, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka toženi "prodajala" električno energijo, ki je bila dobavljena njej.
Zato izdaja in plačilo računa, ki ni upošteval dejanske porabe, ne more imeti pomena, ki ga želi tožena stranka. S plačilom teh računov namreč obveznost tožene stranke, da plača za "uporabo" električne energije, ni prenehala zaradi izpolnitve, ki naj bi jo opredelila tožeča stranka sama v izdanem računu. Pomembna je dejanska poraba električne energije.
Po 3. odst. 82. čl. ZIZ sodišče izvršbo ustavi, če se upnik ne udeleži rubeža. Razlogi, ki jih navaja upnica v pritožbi (težko finančno stanje, strah pred dolžnikom), niso takšni, da bi preprečili nastop te posledice.
Glede na dolžnikovo trditev, da je izterjevana terjatev upnika poplačana in trditev, da listinskih dokazil o plačilu zaradi protipravne odtujitve dokumentacije nima, je v zvezi z zatrjevanimi plačili predlagal dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika R.L., v zvezi s protipravno odtujitvijo dokumentacije pa poizvedbe pri okrožnem državnem tožilstvu. Prvostopno sodišče je zato dolžnikov ugovor utemeljeno presodilo kot obrazloženega in odločilo skladno z 2. odst. 62. čl. ZIZ.
Tudi oseba, ki po volji lastnika motornega vozila - sklenitelja zavarovalne pogodbe z zavarovalnico upravlja s tem vozilom, je zavarovanec v smislu Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in je torej tudi oseba, katerih premoženjski interes je zavarovan. Zato, čeprav ni sklenila z zavarovalnico zavarovalne pogodbe, ima zavarovalnica od te osebe pravico zahtevati povračilo zneskov odškodnine, ki jih je plačala tretji osebi, če obstoje okoliščine, ki imajo po Pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb postopka
Če dajatvena sodba nima jasnega izreka o tem, kaj mora toženec storiti, trpeti ali opustiti, je podana bistvena kršitev določb postopka absolutnega značaja. Taka kršitev je tudi podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali če ima razloge, pa so ti protislovni ali nerazumljivi.
negmotna škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega - smrt ožjega družinskega člana - pravična odškodnina
Pravična odškodnina je tista, ki je primerljiva z odškodninami, ki jo sodišča prisojajo v bistveno podobnih primerih, hkrati pa pomeni primerno satisfakcijo za oškodovanca v konkretnem primeru.