Ker tožeča stranka zatrjuje, da je toženec nezakonito v stanovanju, tožena stranka pa je dokazala, da se je v stanovanje vselila z dovoljenjem upravnika tožeče stranke in da plačuje ustrezno najemnino, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za ugoditev tožbenemu zahtevku po 58. členu SZ.
Plačilo stroškov postopka ni strankina vsakomesečna obveznost in je zato treba njeno sposobnost plačila teh stroškov brez škode za lastno preživljanje ocenjevati skozi njene dohodke v daljšem časovnem obdobju.
Če tožnik pravočasno vloži zahtevo za odmero sodne takse (pred potekom z opominom določenega roka), niso podani pogoji za uporabo procesnega pravila o presumpciji umika tožbe zaradi neplačila sodne takse.
ZPSPP člen 23, 23/1, 24, 24/2, 23, 23/1, 24, 24/2.
poslovni prostor - plačilo najemnine - odpovedni rok - prenehanje najemnega razmerja
Ker je v postopku ugotovljeno, da se stranki nista sporazumeli o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe, je nepomemben dokazni predlog za zaslišanje prič, ki naj bi izpovedali o dogovarjanju strank o tem vprašanju.
najemno razmerje - hišniško stanovanje - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če hišnik po uveljavitvi SZ odpove opravljanje hišniških del, se zahtevek za njegovo izselitev presoja po pravilih kot veljajo za prenehanje najemnega razmerja.
V primeru prekinitve zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo traja prekinitev postopka, dokler ni pravda končana. Vložitev revizije ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Če škodni dogodek ni posledica specifičnosti, ki jo predstavlja pot na delo ter ni v nikakršni zvezi z delom, marveč je posledica življenja kot takega, ni podan temelj po 73. členu ZTPDR.
Po določilu 221.a čl. ZPP/77 sodišče v primeru, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejastva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ta pravila pa vsebujejo predpisi materialnega prava, v konkretnem primeru določila Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti kot pogodbenega materialnega prava. Po njihovem 3. čl. se med drugim šteje (domneva), da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol tako, da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče; zavarovanec pa lahko dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Iz obrazložitve sodbe prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo na podlagi dokaznega bremena, katerega pa je naložilo toženi stranki.
Toženka, ki ni vpisana kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, ni v stanju izdati tožniku terjano zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo pravico brezplačne služnosti stanovanja na ime tožnika ter prepoved odtujitve in obremenitve.
Ker sodišče prve stopnje, ob tem da toženec ni bil prisoten na glavni obravnavi, je pa oporekal tožbenemu zahtevku, ni izdalo sodbe zaradi izostanka, ampak je o zadevi meritorno razsodilo, je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče izdalo sodbo v nasprotju z določbo 3. točke 332. člena ZPP/77, neutemeljen.
1/ Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Smučišče na katerem se je zgodila nesreča, kritičnega dne ni bilo izredno glede na običajne lastnosti smučišč, zato upravljalec smučišča ne odgovarja objektivno. Upravljalec smučišča, je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. 2/ V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. 3/ Odškodnina za nepremoženjsko škodo mora biti vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti.
Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik v ugovoru svoj dolg priznava in ne navaja nobenega od razlogov, ki jih zakon primeroma našteva, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Finančna stiska ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Obseg škode in prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice.
Kot družbenik in dober gospodarstvenik bi moral družbenik "svoji" družbi zagotoviti tolikšen lastni kapital, da bi bila ta sposobna poravnavati svoje obveznosti iz rednega poslovanja. Če je sam poplačeval upnike družbe dolžnika in s tem sam postal upnik, gre v gospodarskem smislu za povsem identično situacijo, kot če bi družbi dolžniku dal namensko posojilo za poplačilo točno določenega upnika.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.