Če je uresničitev pogoja odvisna tudi od upravnopravnih predpisov in je sodišče v postopku pribavilo sporočila oz. dopise upravnih organov, ki so za izdajo le-teh pristojni, je dejansko stanje glede možnosti uresničitve pogoja popolno ugotovljeno.
ZKP člen 371, 371/1-9, 373, 373/1, 371, 371/1-9, 373, 373/1.
bistvena kršitev določb postopka - prekoračitev obtožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku opisu ravnanj dveh obdolžencev dodalo nove očitke, ki jih modificirani obtožni akt ni vseboval, je prekoračilo obtožbo. Istočasno ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj je v premahni meri osvetlilo osebnost oškodovanke ter z njo povezano protipravno ravnanje vseh treh obdolžencev. Prav imata zato pritožnika, da dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno. Izpodbijano sodbo je zato sodišče druge stopnje razveljavilo.
Ker podpis na vročilnici ni tožničin, ni šlo za nadomestno vročitev po 142. čl. ZPP, je treba še ugotoviti pravočasnost vloge o zavrženju razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
V sodni praksi se je v zvezi z ugotavljanjem začetka teka zastaralnega roka po 1. odst. 376. čl. ZOR izoblikovalo stališče, da zastaranje začne teči, ko oškodovanec ob običajni vestnosti izve za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Po 3. odst. 82. čl. ZIZ sodišče izvršbo ustavi, če se upnik ne udeleži rubeža. Razlogi, ki jih navaja upnica v pritožbi (težko finančno stanje, strah pred dolžnikom), niso takšni, da bi preprečili nastop te posledice.
Ob utemeljeni pritožbi državnega tožilca, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno in posledično najbrž tudi zmotno ugotovilo, je v razlogih sodbe podano precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih, saj je sodišče prve stopnje po eni strani v celoti sprejelo mnenje izvedenca grafologa, ki je zanesljivo ugotovil, da sta bili obe položnici ponarejeni s pisavo obtoženca, po drugi strani pa je zaključilo, da je glede enake trditve v obtožnem aktu podan tolikšen dvom po izvedenem dokaznem postopku, da je obdolženca oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl.
Za stroške obratovanja hiše, ki jih terja upravnik zoper etažnega lastnika na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja velja splošni petletni zastaralni rok.
Nujnemu dediču gredo najprej stvari, ki sestavljajo razpoložljivo zapuščino, šele če je nujni delež prikrajšan pa se vštevajo tudi darila in oporočna razpolaganja.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - vabilo na glavno obravnavo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Ko tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi. Dejstvo, ki ga navaja tožena stranka, da vabila za glavno obravnavo ni prejela, pa je razlog, zaradi katerega je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka. Če je pismeno sporočilo za naslovnika, naj bo ob določeni uri dosegljiv zaradi ponovne vročitve sodne pošiljke, puščeno v nabiralniku, je takšna nadomestna vročitev nepravilna, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri od oseb, ki so naštete v 1. ali 2. odstavku 141. člena ZPP.
negmotna škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega - smrt ožjega družinskega člana - pravična odškodnina
Pravična odškodnina je tista, ki je primerljiva z odškodninami, ki jo sodišča prisojajo v bistveno podobnih primerih, hkrati pa pomeni primerno satisfakcijo za oškodovanca v konkretnem primeru.
Kadar je v prodajni pogodbi dogovorjen odloženi prenos lastninske pravice na kupca, je do trenutka prenosa prodajalec aktivno legitimiran za negatorno tožbo.
Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve od drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza. To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe.
Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov najema za motorno vozilo kombi za čas popravila svojega osebnega vozila, s katerim je opravljal svojo dejavnost razvoza sadja in zelenjave na drobno, vendar jo mora po višini izkazati.
V kolikor tožnik sam zakrivi, da so njegovi dohodki neustrezni, ker ne izkoristi potencialnih možnosti za boljši zaslužek, to dejstvo ne more vplivati na višino dosojene preživnine oz. je na zatrjevani podlagi (pre) nizkih dohodkov njeno znižanje neutemeljeno.
začasna odredba prepovedi odsvojitve in obremenitve
Predlagana začasna odredba mora biti namreč takšna, da je terjatev sposobna zavarovati oziroma takšne vrste, da se z njo doseže namen zavarovanja (bodoče) uveljavljene terjatve (čl. 273 ZIZ). Logično je namreč, da nevarnost, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino kot predmetom zavarovanja, ne obstoji preprosto zato, ker je to že storil. Nepremičnina, ki je predmet predlagane začasne odredbe, je namreč z overjeno pogodbo že prodana in izročena kupcema Z., ki se zato lahko kadarkoli vknjižita kot njena lastnika (čl. 21 in 22 Zakona o zemljiški knjigi), saj za to ne potrebuje niti več vknjižbenega dovoljenja prodajalca. Dolžnik torej z nepremičnino ne more več niti dejansko niti pravno razpolagati (člen 3 ZTLR).
Če dolžnik zarubljene predmete pred dražbo shrani drugje in jih ob dražbi ni na mestu, kjer se dražba vrši ter zato možnost prodaje odpade, s tem krši določbo 95. čl. ZIZ in je upnik upravičen do varstva na ta način, da mora sodišče dražbeni narok ponoviti in ga opraviti tako, da bodo imeli zainteresirani kupci možnost pregleda zarubljenih stvari.