Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL43285
ZPP (1977) člen 374, 374. ZOR člen 371, 378, 378/1, 378/1-1, 371, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 22, 24, 28, 22, 24, 28.
zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Zahtevek upravnika proti lastnikom oz. najemnikom stanovanj na povrnitev stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe o upravljanju poravnal dobaviteljem oz. izvajalcem za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage zastarajo v splošnem zastaralnem roku. Če se je pritožila le stranka, v korist katere je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - vabilo na glavno obravnavo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Ko tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi. Dejstvo, ki ga navaja tožena stranka, da vabila za glavno obravnavo ni prejela, pa je razlog, zaradi katerega je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka. Če je pismeno sporočilo za naslovnika, naj bo ob določeni uri dosegljiv zaradi ponovne vročitve sodne pošiljke, puščeno v nabiralniku, je takšna nadomestna vročitev nepravilna, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri od oseb, ki so naštete v 1. ali 2. odstavku 141. člena ZPP.
Ker je bilo imetniku stanovanjske pravice s pravnomočno sodbo odpovedano stanovanjsko razmerje glede stanovanja, ki ga je zasedal v površini 38,50 m2, je s tem izgubil tudi pravico do razširitve na izpraznjene stanovanjske prostore (po izselitvi sostanovalcev) v smislu določbe 1. odst. 88. člena prejšnjega ZSR.
višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če oškodovanec prejema invalidnino, je potrebno ugotoviti, koliko zmanjšuje tožnikovo prizadetost (merila in izhodišča iz 200. in 203. člena ZOR). Pričakovanega mnogokratnika invalidnine ni mogoče preprosto odšteti od odškodnine iz tega naslova.
Če se zavestno vzdržuje ves čas postopka za ureditev meje stanje, po katerem je bila ena izmed parcel, glede katerih se je določala meja, označena z drugačno parcelno številko kot parcela, glede katere se je meja po stanju v naravi dejansko določala, ne gre zgolj za očitno pisno napako v številki ali za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti oz. odpraviti na način, predviden z določbo 328. člena ZPP - torej s popravnim sklepom.
ZKP člen 375, 375/2, 386, 390, 375, 375/2, 386, 390.
napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedal. Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 200, 173, 174, 174/1, 200.
negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - nevarna stvar - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za otroke (deklice) starosti deset let masažni bazen z vodnimi curki predstavlja nevarno stvar. Zmanjšanje življenjske aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin zajema vse omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Vendar pa mora biti ta oblika škode praviloma trajne narave. Denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma, in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Če je večje število solastnikov in vsi izkažejo upravičen interes, da dobijo v izključno last določeno nepremičnino, fizična delitev pa je objektivno možna, tedaj mora sodišče sorazmerno upoštevati interes vsakega solastnika.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - stanovanjska pravica
Podnajemno razmerje je v razmerju do najemnega akcesornega značaja (2. odst. 60. čl. SZ in 76. čl. prej veljavnega ZSR), kar pomeni, da od tedaj, ko je najemnik prenehal uporabljati stanovanje, podnajemnik zaseda stanovanje nezakonito. Ne glede na to, ali sta se toženca vselila v stanovanje v času veljavnosti ZSR ali v času veljavnosti SZ, bi po izselitvi imetnika stanovanjske pravice obdržala pravico nadaljnje uporabe stanovanja le, če bi bila podana situacija iz 149. čl. SZ. Ta pa ni: na eni strani zato, ker stanovanje ni bilo v celoti oddano podstanovalcu, na drugi pa zato, ker do uveljavitve SZ v stanovanju tožena stranka ni stalno prebivala več kot dve leti - dveletni rok bi moral poteči do uveljavitve novega zakona in ne, kot si očitno razlaga tožena stranka, do vložitve tožbe.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja
Smiselna uporaba določb ZIP-a za zavarovanje terjatev, kot to določa 244. člen ZIP pokaže, da določbe 50. člena ZIP ni mogoče uporabljati v primeru ugovora zoper sklep o začasni odredbi.
Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve od drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza. To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe.
Za vročitev sklepa o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) dolžniku z nabitjem sodne pošiljke na vrata dne 22.6.1999 sicer res niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predvideni z določbo 144. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar so se stekli naslednjega dne, ko je dolžnik na sodišču dne 23.6.1999 odklonil osebni sprejem sklepa o izvršbi in je zato v skladu z že zgoraj navedeno zakonsko določbo mogoče vročitev šteti za opravljeno.
pritožba dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe
Dolžnik se v izvršilnem postopku ne more z uspehom sklicevati na to, da je izvršilni naslov nepravilen. Pravnomočno sodno odločbo je namreč mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, izvršilno sodišče pa se v njeno vsebino oz. njeno pravilnost ne sme spuščati.
Zgolj posredovanje ovadbe oziroma informacije o vloženi ovadbi novinarju, ki se je zanimal za delo tožnika kot javne osebe, ne pomeni nedopustnega posega v tožnikove osebnostne pravice, konkretno pravico do časti in dobrega imena. Informacija je res z novinarjevo objavo postala javna - vendar le kot obvestilo o dogodku (vloženi ovadbi). Informacija se nanaša na delo tožnika kot javne osebe in njegovo delovanje (ne pa morda na njegovo osebno življenje). To njegovo delovanje je obenem pomembno za javnost in je tudi izpostavljeno kritiki.
V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
Pogodba ne šteje za sklenjeno, če se neupravičeno zastopana pogodbena stranka v primernem roku ni izrekla, da odobrava pogodbo. Pri tem ni pomembno ali je druga stranka ukrepala v skladu z upravičenjem iz 2. odstavka 88. člena ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika
Utemeljenost upnikove terjatve se po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ugotavlja v pravdnem postopku. Dolžnik torej neutemeljeno izpodbija na določilu 2. odst. 62. čl. ZIZ temelječi sklep izvršilnega sodišča s predlogom, da se že v tej fazi postopka sklep o izvršbi v celoti razveljavi in upnikov predlog zavrne.