ZOR člen 125, 125/2, 125, 125/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
začasna odredba - ničnost pogodbe
Spisovni podatki ne dajejo podlage za sklepanje (z verjetnostjo, ki se zahteva v postopku zavarovanja terjatev), da je pogodba nična in da je na tej podlagi tožeča stranka upravičena od tožene stranke terjati že plačani del kupnine.
Pravna prednika pravdnih strank sta nedvomno sklenila ustno menjalno pogodbo, ki je bila tudi realizirana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je menjalna pogodba veljavna, čeprav ni bilo ugotovljeno ali je bila sklenjena v pisni obliki ali ne.
Za presojo, ali je storilec s svojim ravnanjem uresničil znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene na vdoren način, je bistvenega pomena, ali je vstopil v tuj prostor proti volji lastnika in na nenavaden način, ki bo podan že v primeru, če bo v prostor vstopil brez uporabe posebne sile in brez večjega poškodovanja vhoda.
Uporaba pravega ključa, ki ga je našel v šopu ključev v ključavnici sosednjih vrat, po oceni pritožbenega sodišča že pomeni izvršitveno obliko takšnega kaznivega dejanja.
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
Ko fizična delitev stanovanja ni mogoča in ko ni možnosti, da bi eden od bivših zakoncev prevzel stanovanje in izplačal drugemu zakoncu vrednost njegovega deleža, preostane edina možnost delitve skupnega stanovanja njegova prodaja in razdelitev izkupička.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZIZ člen 15, 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodišče pa izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - torej vključno z dajatvenim delom glede denarne terjatve, zagreši s tem bistveno kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
preživljanje otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo le očetove spremenjene okoliščine, to je manjši dohodek. Ker ostale okoliščine iz določbe 132. člena ZZZDR manjkajo, je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti.
Vseeno je, ali se je tožena stranka z investicijo strinjala in ali je vedela, da bo postala lastnica stanovanja, bistveno je, da ima od investicije korist, odkar je postala lastnica.
Ker stranka, ki je predlagala oprostitev plačila sodne takse po sklepu sodišča, da dopolni svojo vlogo tako, da predloži potrebne listine po 2. odst. 169. čl. ZPP, tega v zahtevanem roku ni storila, je sodišče pravilno njeno vlogo kot nepopolno zavrglo na podlagi 4. odst. 108. čl. ZPP.
Dejstvo, da je kmetija izgubila status zaščitene kmetije, ne vpliva na pravico sodedičev, da ob predpostavkah 19. člena ZDKG zahtevajo doplačilo razlike do višine vrednosti zakonitega deleža.
sporazum strank - sodna poravnava - izpodbijanje - bistvena zmota
Ker je v pogodbi o dolgoročnem kreditu, ki je sestavni del sporazuma, sklenjenega pred sodiščem med banko, dolžnikom in tožnikom kot zastaviteljem izrecno zapisano, da daje banka uporabniku kredit za finančno prestrukturiranje podjetja, ni mogoče šteti, da je bil zastavitelj - tožnik, sicer po poklicu ekonomist, pri sklepanju sporazuma v opravičljivi zmoti, ker je menil, da bo banka nakazala dolžniku denar neposredno na žiro račun.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo zagovoru obtoženca, da je s pomočjo znanca odnesel oškodovankin hladilnih iz hodnika v pritličju bloka v svoje stanovanje v tretjem nadstropju misleč, da je hladilnik nabavila njegova mati, saj je bilo že na zunaj vidno, da je šlo za rabljeni hladilnik brez embalaže, pri čemer je obtoženec oškodovanki, ki ga je osumila storitve kaznivega dejanja, zatrdil, da hladilnika v stanovanju nima, ter jo nato s pretvezo, da se v njegovi sobi (v kateri je imel shranjen hladilnik) nahaja gola ženska, spravil iz stanovanja in vrata zaklenil. Pritožbo obtoženčeve zagovornice zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.
Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.
Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst.
34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.
ZS člen 99, 99/II, 99/II-3, 99, 99/II, 99/II-3. ZZK člen 44, 44/1, 44/2, 44, 44/1, 44/2.
zaznamba spora - pristojnost okrajnega sodišča
Za zaznambo spora niti ZPP niti ZZK ne določa, da v primeru, ko se predlaga zaznamba spora, o dovolitvi zaznambe odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi. Zato o zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče, to je sodišče, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Za vodenje zemljiške knjige pa je stvarno pristojno okrajno sodišče.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in delnem umiku izvršilnega predloga dolžnik v pritožbi proti sklepu o delnem umiku izvršilnega predloga ne more uspešno zatrjevati niti, da je sklep o izvršbi v materialnopravnem pogledu nepravilen, niti ne more napadati samega izvršilnega naslova kot materialnopravno nepravilnega.