povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - alkoholiziranost - odmera kazni
Ker je obdolženec storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/I KZ zaradi grobih kršitev dveh temeljnih cestnoprometnih predpisov (vožnja skozi rdečo luč na semaforju in vožnja v vinjenem stanju), po prometni nezgodi pa je bil pravnomočno kaznovan zaradi podobne kršitve (izsiljevanje prednosti) tudi pri sodniku za prekrške, državni tožilec v pritožbi utemeljeno opozarja, da izrečena pogojna obsodba ne bo dosegla namena kaznovanja. Zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo kazen pet mesecev zapora.
Zgolj posredovanje ovadbe oziroma informacije o vloženi ovadbi novinarju, ki se je zanimal za delo tožnika kot javne osebe, ne pomeni nedopustnega posega v tožnikove osebnostne pravice, konkretno pravico do časti in dobrega imena. Informacija je res z novinarjevo objavo postala javna - vendar le kot obvestilo o dogodku (vloženi ovadbi). Informacija se nanaša na delo tožnika kot javne osebe in njegovo delovanje (ne pa morda na njegovo osebno življenje). To njegovo delovanje je obenem pomembno za javnost in je tudi izpostavljeno kritiki.
Za vročitev sklepa o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) dolžniku z nabitjem sodne pošiljke na vrata dne 22.6.1999 sicer res niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predvideni z določbo 144. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar so se stekli naslednjega dne, ko je dolžnik na sodišču dne 23.6.1999 odklonil osebni sprejem sklepa o izvršbi in je zato v skladu z že zgoraj navedeno zakonsko določbo mogoče vročitev šteti za opravljeno.
Ob utemeljeni pritožbi državnega tožilca, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno in posledično najbrž tudi zmotno ugotovilo, je v razlogih sodbe podano precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih, saj je sodišče prve stopnje po eni strani v celoti sprejelo mnenje izvedenca grafologa, ki je zanesljivo ugotovil, da sta bili obe položnici ponarejeni s pisavo obtoženca, po drugi strani pa je zaključilo, da je glede enake trditve v obtožnem aktu podan tolikšen dvom po izvedenem dokaznem postopku, da je obdolženca oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl.
ZKP člen 371, 371/1-9, 373, 373/1, 371, 371/1-9, 373, 373/1.
bistvena kršitev določb postopka - prekoračitev obtožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku opisu ravnanj dveh obdolžencev dodalo nove očitke, ki jih modificirani obtožni akt ni vseboval, je prekoračilo obtožbo. Istočasno ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj je v premahni meri osvetlilo osebnost oškodovanke ter z njo povezano protipravno ravnanje vseh treh obdolžencev. Prav imata zato pritožnika, da dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno. Izpodbijano sodbo je zato sodišče druge stopnje razveljavilo.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da so v popravi tožbe navedeni lastniki pravni nasledniki skupnosti stanovalcev po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, mora sodišče odločiti o zatrjevani popravi tožbe in ne o spremembi tožbe.
Določila 4. odstavka 913. člena ZOR ni mogoče razlagati tako, da v primeru, če premija ni plačana niti eno leto od dneva zapadlosti, pogodba preneha za nazaj.
Kadar se razveljavi sklep o izvršbi v delu s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnine, je glede na določbo 167. čl. ZIZ in 1. odst. 170. čl. ZIZ odrediti s strani sodišča tudi izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 200, 173, 174, 174/1, 200.
negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - nevarna stvar - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za otroke (deklice) starosti deset let masažni bazen z vodnimi curki predstavlja nevarno stvar. Zmanjšanje življenjske aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin zajema vse omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Vendar pa mora biti ta oblika škode praviloma trajne narave. Denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma, in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti.
Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
Izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Dolžnik mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Če je uresničitev pogoja odvisna tudi od upravnopravnih predpisov in je sodišče v postopku pribavilo sporočila oz. dopise upravnih organov, ki so za izdajo le-teh pristojni, je dejansko stanje glede možnosti uresničitve pogoja popolno ugotovljeno.
Kot družbenik in dober gospodarstvenik bi moral družbenik "svoji" družbi zagotoviti tolikšen lastni kapital, da bi bila ta sposobna poravnavati svoje obveznosti iz rednega poslovanja. Če je sam poplačeval upnike družbe dolžnika in s tem sam postal upnik, gre v gospodarskem smislu za povsem identično situacijo, kot če bi družbi dolžniku dal namensko posojilo za poplačilo točno določenega upnika.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Obseg škode in prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - stanovanjska pravica
Podnajemno razmerje je v razmerju do najemnega akcesornega značaja (2. odst. 60. čl. SZ in 76. čl. prej veljavnega ZSR), kar pomeni, da od tedaj, ko je najemnik prenehal uporabljati stanovanje, podnajemnik zaseda stanovanje nezakonito. Ne glede na to, ali sta se toženca vselila v stanovanje v času veljavnosti ZSR ali v času veljavnosti SZ, bi po izselitvi imetnika stanovanjske pravice obdržala pravico nadaljnje uporabe stanovanja le, če bi bila podana situacija iz 149. čl. SZ. Ta pa ni: na eni strani zato, ker stanovanje ni bilo v celoti oddano podstanovalcu, na drugi pa zato, ker do uveljavitve SZ v stanovanju tožena stranka ni stalno prebivala več kot dve leti - dveletni rok bi moral poteči do uveljavitve novega zakona in ne, kot si očitno razlaga tožena stranka, do vložitve tožbe.