najemno razmerje - hišniško stanovanje - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če hišnik po uveljavitvi SZ odpove opravljanje hišniških del, se zahtevek za njegovo izselitev presoja po pravilih kot veljajo za prenehanje najemnega razmerja.
V primeru prekinitve zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo traja prekinitev postopka, dokler ni pravda končana. Vložitev revizije ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Če dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe izkazuje zdravstvene težave svojih družinskih članov, je mogoče šteti, da je v teh vključena tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene.
ZPP (1977) člen 190, 190/6, 191, 190, 190/6, 191. ZPSPP člen 8, 8/2, 28, 28/2, 8, 8/2, 28, 28/2.
sprememba tožbe
Morebitno prenehanje statusa samostojnega podjetnika posameznika ne vpliva ne na procesno ne na stvarno legitimacijo osebe, ki je tak status imela zato, ker je samostojni podjetnik posameznik ta oseba sama (prim. 7. odst. 1. čl. ZGD).
Morda je tožeča stranka res vedela, da je sporne poslovne prostore zasedala družba P.M. d.o.o. in ne tožena stranka. Če proti temu ni ukrepala in je to dejstvo sprejela, pa to še ne more vplivati na spremembo najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Družba P.M. d.o.o. samo zato še ni postala pogodbena stranka namesto tožene stranke. Ni odveč poudariti, da mora biti najemna pogodba za najem poslovnih prostorov pisna (2. odst. 8. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Družba P.M. d.o.o. je imela tako lahko le status podnajemnika, podnajem pa preneha s prenehanjem najemne pogodbe (2. odst. 28. čl. prej omenjenega zakona).
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL43285
ZPP (1977) člen 374, 374. ZOR člen 371, 378, 378/1, 378/1-1, 371, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 22, 24, 28, 22, 24, 28.
zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Zahtevek upravnika proti lastnikom oz. najemnikom stanovanj na povrnitev stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe o upravljanju poravnal dobaviteljem oz. izvajalcem za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage zastarajo v splošnem zastaralnem roku. Če se je pritožila le stranka, v korist katere je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - vabilo na glavno obravnavo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Ko tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi. Dejstvo, ki ga navaja tožena stranka, da vabila za glavno obravnavo ni prejela, pa je razlog, zaradi katerega je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka. Če je pismeno sporočilo za naslovnika, naj bo ob določeni uri dosegljiv zaradi ponovne vročitve sodne pošiljke, puščeno v nabiralniku, je takšna nadomestna vročitev nepravilna, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri od oseb, ki so naštete v 1. ali 2. odstavku 141. člena ZPP.
Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve od drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza. To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe.
Upravnik je samo zakoniti zastopnik lastnikov stanovanja, zato ni aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino (najemnino) od uporabnika stanovanja.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
ZUS (1952) člen 67, 68. ZUS člen 1, 1/3, 5, 7, 9. ZPP (1977) člen 17.
upravna pristojnost - sodna pristojnost - upravni spor - nezakonito dejanje uradne osebe
V upravnem sporu je zagotovljeno sodno varstvo zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi uradne osebe državnega organa posežejo v ustavne pravice posameznika, če ni za posamezne primere določeno drugo sodno varstvo.
Če sodišče podvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila, s sklepom naloži pooblaščencu, da predloži overjeno pooblastilo. Če pooblaščenec v roku, ki mu ga je postavilo sodišče, ne predloži overjenega pooblastila, vlogo zavrže.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - zakonski znak kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja (kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po členu 329/I KZ) ne izhaja, da bi oškodovanka, ki je utrpela sled poškodbe, bila poškodovana, je sodišče prve stopnje obtožni predlog, ob ugotovitvi, da zato niso izpoljnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, utemeljeno zavrglo.
Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
ZKP člen 371, 371/1-9, 373, 373/1, 371, 371/1-9, 373, 373/1.
bistvena kršitev določb postopka - prekoračitev obtožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku opisu ravnanj dveh obdolžencev dodalo nove očitke, ki jih modificirani obtožni akt ni vseboval, je prekoračilo obtožbo. Istočasno ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj je v premahni meri osvetlilo osebnost oškodovanke ter z njo povezano protipravno ravnanje vseh treh obdolžencev. Prav imata zato pritožnika, da dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno. Izpodbijano sodbo je zato sodišče druge stopnje razveljavilo.
Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.
Za vročitev sklepa o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) dolžniku z nabitjem sodne pošiljke na vrata dne 22.6.1999 sicer res niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predvideni z določbo 144. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar so se stekli naslednjega dne, ko je dolžnik na sodišču dne 23.6.1999 odklonil osebni sprejem sklepa o izvršbi in je zato v skladu z že zgoraj navedeno zakonsko določbo mogoče vročitev šteti za opravljeno.