ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZIZ člen 15, 15.
bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge za svojo odločitev. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
Res je bilo dogovorjeno, da tožena stranka plačuje med drugim tudi stroške električne energije na podlagi računa tožeče stranke. Vendar ta okoliščina sama zase po prepričanju pritožbenega sodišča še ne govori v prid stališču, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka toženi "prodajala" električno energijo, ki je bila dobavljena njej.
Zato izdaja in plačilo računa, ki ni upošteval dejanske porabe, ne more imeti pomena, ki ga želi tožena stranka. S plačilom teh računov namreč obveznost tožene stranke, da plača za "uporabo" električne energije, ni prenehala zaradi izpolnitve, ki naj bi jo opredelila tožeča stranka sama v izdanem računu. Pomembna je dejanska poraba električne energije.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - najemno razmerje
2. odst. 482. čl. ZPP uporabe meril iz 1. 1odst. 481. čl. ZPP ne izključuje za spore iz najemnih in zakupnih razmerij. Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, se torej v tem sporu uporabljajo skladno s 481. čl. ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih, za te spore pa je pristojno po 6. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP okrožno sodišče.
Ob utemeljeni pritožbi državnega tožilca, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno in posledično najbrž tudi zmotno ugotovilo, je v razlogih sodbe podano precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih, saj je sodišče prve stopnje po eni strani v celoti sprejelo mnenje izvedenca grafologa, ki je zanesljivo ugotovil, da sta bili obe položnici ponarejeni s pisavo obtoženca, po drugi strani pa je zaključilo, da je glede enake trditve v obtožnem aktu podan tolikšen dvom po izvedenem dokaznem postopku, da je obdolženca oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl.
ZIP člen 167, 167. ZKZ člen 25, 25/1, 25, 25/1. ZIZ člen 192, 192.
sklep o domiku
V kolikor gre za kmetijsko zemljišče, je izvršilno sodišče dolžno po določbi 1. odstavka 25. člena ZKZ pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi nepremičnine na javni dražbi (člen 192 ZIZ oziroma člen 167 prej veljavnega ZIP) pridobiti potrdilo upravne enote, ali je morebitni prenos lastnine na najboljšega ponudnika v skladu z določili ZKZ.
ZZKat člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZIP člen 53, 53/2, 53, 53/2.
izpolnitev zahtevka
Parcela mora biti označena ne samo s parcelno številko, ampak tudi z mejnimi znamenji, da je dovolj določena, če gre za vprašanje, ali je bila pravilno izročena v posest.
Zakonec ali zunajzakonski partner lahko po smrti najemnika zahteva, da lastnik z njim sklene najemno pogodbo, čeprav v pogodbi z umrlim ni bil naveden kot uporabnik. Odločilno je, da je bil dejanski uporabnik stanovanja, da je torej v njem bival. Tožnica je zahtevala sklenitev najemne pogodbe proti plačilu neprofitne najemnine, sodišče prve stopnje pa je zahtekvu ugodilo, ne da bi navedlo dejansko in pravno podlago za takšno najemnino.
Po 3. odst. 82. čl. ZIZ sodišče izvršbo ustavi, če se upnik ne udeleži rubeža. Razlogi, ki jih navaja upnica v pritožbi (težko finančno stanje, strah pred dolžnikom), niso takšni, da bi preprečili nastop te posledice.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
pritožba dolžnika
Dolžnik je pritožbo poslal z navadno pošiljko po izteku roka, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno. Ker tožnik v pritožbi navaja, da "ponovno izkorišča pritožbeni rok z isto obrazložitvijo", pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbeni rok v izpodbijanem sklepu le rok za pritožbo zoper ta sklep, torej zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikovo pritožbo. S pritožbo zoper navedeni sklep pa dolžnik ne more več uspešno izpodbijati sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - alkoholiziranost - odmera kazni
Ker je obdolženec storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/I KZ zaradi grobih kršitev dveh temeljnih cestnoprometnih predpisov (vožnja skozi rdečo luč na semaforju in vožnja v vinjenem stanju), po prometni nezgodi pa je bil pravnomočno kaznovan zaradi podobne kršitve (izsiljevanje prednosti) tudi pri sodniku za prekrške, državni tožilec v pritožbi utemeljeno opozarja, da izrečena pogojna obsodba ne bo dosegla namena kaznovanja. Zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo kazen pet mesecev zapora.
Nujnemu dediču gredo najprej stvari, ki sestavljajo razpoložljivo zapuščino, šele če je nujni delež prikrajšan pa se vštevajo tudi darila in oporočna razpolaganja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - - faktura - obračun obresti - terjatev iz naslova osebnega dohodka
Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev; njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
motenje posesti - zahtevek - posest stvari - posest pravice
Če tožnik nikoli ni imel posesti stvari, temveč le posest pravice stvarne služnosti, tožbeni zahtevek pa se le v ugotovitvenem delu nanaša na motenje posesti pravice stvarne služnosti, v prepovedanem delu pa na prepoved motenja tožnikove posesti stvari, ob izostalem restitucijskem zahtevku, je treba tak tožbeni zahtevek zavrniti. Le z dajatvenim zahtevkom se namreč uresničuje posestno varstvo, sama ugotovitev motenja pa nima nobenega smisla.
Če je uresničitev pogoja odvisna tudi od upravnopravnih predpisov in je sodišče v postopku pribavilo sporočila oz. dopise upravnih organov, ki so za izdajo le-teh pristojni, je dejansko stanje glede možnosti uresničitve pogoja popolno ugotovljeno.
Določbe ZIZ se med ostalim uporabljajo tudi za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, razen če je za to zavarovanje z zakonom določena pristojnost drugega organa.
ZPP (1977) člen 272, 272/1, 272/2, 274, 272, 272/1, 272/2, 274. ZASP člen 171, 171.
zavarovanje dokazov - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice - dokaz
Ni utemeljen predlog za zavarovanje dokazov s takojšnjo izločitvijo listin in s predhodnim zaslišanjem stranke, če predlog ne vsebuje nobenih navedb in dokazov, ki bi utemeljevali bojazen, da bi bili ti dokazi kasneje uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.