Pogodba ne šteje za sklenjeno, če se neupravičeno zastopana pogodbena stranka v primernem roku ni izrekla, da odobrava pogodbo. Pri tem ni pomembno ali je druga stranka ukrepala v skladu z upravičenjem iz 2. odstavka 88. člena ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika
Utemeljenost upnikove terjatve se po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ugotavlja v pravdnem postopku. Dolžnik torej neutemeljeno izpodbija na določilu 2. odst. 62. čl. ZIZ temelječi sklep izvršilnega sodišča s predlogom, da se že v tej fazi postopka sklep o izvršbi v celoti razveljavi in upnikov predlog zavrne.
negmotna škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega - smrt ožjega družinskega člana - pravična odškodnina
Pravična odškodnina je tista, ki je primerljiva z odškodninami, ki jo sodišča prisojajo v bistveno podobnih primerih, hkrati pa pomeni primerno satisfakcijo za oškodovanca v konkretnem primeru.
Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve od drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza. To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe.
Če dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe izkazuje zdravstvene težave svojih družinskih članov, je mogoče šteti, da je v teh vključena tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene.
Ker v postopku ni bilo sporno dejstvo, da toženka stanuje v pritličju in dvigala ne uporablja, je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek na plačilo stroškov vzdrževanja dvigala.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - plačilo odvetniških storitev - odvetniška tarifa - vrednost točke
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila.
ZKP člen 371, 371/1-9, 373, 373/1, 371, 371/1-9, 373, 373/1.
bistvena kršitev določb postopka - prekoračitev obtožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku opisu ravnanj dveh obdolžencev dodalo nove očitke, ki jih modificirani obtožni akt ni vseboval, je prekoračilo obtožbo. Istočasno ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj je v premahni meri osvetlilo osebnost oškodovanke ter z njo povezano protipravno ravnanje vseh treh obdolžencev. Prav imata zato pritožnika, da dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno. Izpodbijano sodbo je zato sodišče druge stopnje razveljavilo.
Kadar je v prodajni pogodbi dogovorjen odloženi prenos lastninske pravice na kupca, je do trenutka prenosa prodajalec aktivno legitimiran za negatorno tožbo.
Za vročitev sklepa o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) dolžniku z nabitjem sodne pošiljke na vrata dne 22.6.1999 sicer res niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predvideni z določbo 144. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar so se stekli naslednjega dne, ko je dolžnik na sodišču dne 23.6.1999 odklonil osebni sprejem sklepa o izvršbi in je zato v skladu z že zgoraj navedeno zakonsko določbo mogoče vročitev šteti za opravljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb postopka
Če dajatvena sodba nima jasnega izreka o tem, kaj mora toženec storiti, trpeti ali opustiti, je podana bistvena kršitev določb postopka absolutnega značaja. Taka kršitev je tudi podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali če ima razloge, pa so ti protislovni ali nerazumljivi.
V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
Če tožnik pravočasno vloži zahtevo za odmero sodne takse (pred potekom z opominom določenega roka), niso podani pogoji za uporabo procesnega pravila o presumpciji umika tožbe zaradi neplačila sodne takse.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - stanovanjska pravica
Podnajemno razmerje je v razmerju do najemnega akcesornega značaja (2. odst. 60. čl. SZ in 76. čl. prej veljavnega ZSR), kar pomeni, da od tedaj, ko je najemnik prenehal uporabljati stanovanje, podnajemnik zaseda stanovanje nezakonito. Ne glede na to, ali sta se toženca vselila v stanovanje v času veljavnosti ZSR ali v času veljavnosti SZ, bi po izselitvi imetnika stanovanjske pravice obdržala pravico nadaljnje uporabe stanovanja le, če bi bila podana situacija iz 149. čl. SZ. Ta pa ni: na eni strani zato, ker stanovanje ni bilo v celoti oddano podstanovalcu, na drugi pa zato, ker do uveljavitve SZ v stanovanju tožena stranka ni stalno prebivala več kot dve leti - dveletni rok bi moral poteči do uveljavitve novega zakona in ne, kot si očitno razlaga tožena stranka, do vložitve tožbe.
Če je večje število solastnikov in vsi izkažejo upravičen interes, da dobijo v izključno last določeno nepremičnino, fizična delitev pa je objektivno možna, tedaj mora sodišče sorazmerno upoštevati interes vsakega solastnika.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik v ugovoru svoj dolg priznava in ne navaja nobenega od razlogov, ki jih zakon primeroma našteva, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Finančna stiska ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo.