Zgolj posredovanje ovadbe oziroma informacije o vloženi ovadbi novinarju, ki se je zanimal za delo tožnika kot javne osebe, ne pomeni nedopustnega posega v tožnikove osebnostne pravice, konkretno pravico do časti in dobrega imena. Informacija je res z novinarjevo objavo postala javna - vendar le kot obvestilo o dogodku (vloženi ovadbi). Informacija se nanaša na delo tožnika kot javne osebe in njegovo delovanje (ne pa morda na njegovo osebno življenje). To njegovo delovanje je obenem pomembno za javnost in je tudi izpostavljeno kritiki.
Zakonec ali zunajzakonski partner lahko po smrti najemnika zahteva, da lastnik z njim sklene najemno pogodbo, čeprav v pogodbi z umrlim ni bil naveden kot uporabnik. Odločilno je, da je bil dejanski uporabnik stanovanja, da je torej v njem bival. Tožnica je zahtevala sklenitev najemne pogodbe proti plačilu neprofitne najemnine, sodišče prve stopnje pa je zahtekvu ugodilo, ne da bi navedlo dejansko in pravno podlago za takšno najemnino.
Če se zavestno vzdržuje ves čas postopka za ureditev meje stanje, po katerem je bila ena izmed parcel, glede katerih se je določala meja, označena z drugačno parcelno številko kot parcela, glede katere se je meja po stanju v naravi dejansko določala, ne gre zgolj za očitno pisno napako v številki ali za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti oz. odpraviti na način, predviden z določbo 328. člena ZPP - torej s popravnim sklepom.
ZIZ člen 55, 55/1, 103, 55, 55/1, 103. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor dolžnika - bistvena kršitev določb postopka
Če se izpodbijanega sklepa o izvršbi ne da preizkusiti, sodišče druge stopnje na ugovor kot pritožbo sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o dovolitvi izvršbe. Prepoved izvršbe na terjatve države, lokalnih skupnosti, javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova davkov, drugih obveznih prispevkov in dajatev, se nanaša na izvršbo, v kateri je dolžnik ena od teh oseb, dolžnikov dolžnik pa zavezanec za plačilo ene od navedenih terjatev.
Če je večje število solastnikov in vsi izkažejo upravičen interes, da dobijo v izključno last določeno nepremičnino, fizična delitev pa je objektivno možna, tedaj mora sodišče sorazmerno upoštevati interes vsakega solastnika.
Ob odločanju o višini najemnine za stanovanje, ki se odda v najem po prosto oblikovani najemnini, upošteva sodišče najemnino, ki jo zahteva najemodajalec - lastnik stanovanja. To ne velja le za primer, ko sodišče na ugovor najemnika ugotovi, da gre za oderuško najemnino v pomenu določbe prvega odstavka 65. člena SZ.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da so v popravi tožbe navedeni lastniki pravni nasledniki skupnosti stanovalcev po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, mora sodišče odločiti o zatrjevani popravi tožbe in ne o spremembi tožbe.
motenje posesti - zahtevek - posest stvari - posest pravice
Če tožnik nikoli ni imel posesti stvari, temveč le posest pravice stvarne služnosti, tožbeni zahtevek pa se le v ugotovitvenem delu nanaša na motenje posesti pravice stvarne služnosti, v prepovedanem delu pa na prepoved motenja tožnikove posesti stvari, ob izostalem restitucijskem zahtevku, je treba tak tožbeni zahtevek zavrniti. Le z dajatvenim zahtevkom se namreč uresničuje posestno varstvo, sama ugotovitev motenja pa nima nobenega smisla.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik v ugovoru svoj dolg priznava in ne navaja nobenega od razlogov, ki jih zakon primeroma našteva, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Finančna stiska ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
Kadar je upnik vložil predlog za izvršbo in plačal takso za ta predlog in za sklep o predlogu za izvršbo in je nato sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je ta njegov sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, upnik pa je nato umaknil predlog za izvršbo, niso podani pogoji za vrnitev sodne takse, plačane za sklep o predlogu za izvršbo.
Ker je tožena stranka dokazala, da je stanovanje, katerega zahteva tožnica v odkup, v stanovanjski hiši, kjer so še druga stanovanja, katerih nabava je bila za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
negmotna škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Posledice poškodb, zaradi katerih bo tožnica morala živeti kot "hrbteničar", predstavljajo pravno priznano škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če oškodovanec prejema invalidnino, je potrebno ugotoviti, koliko zmanjšuje tožnikovo prizadetost (merila in izhodišča iz 200. in 203. člena ZOR). Pričakovanega mnogokratnika invalidnine ni mogoče preprosto odšteti od odškodnine iz tega naslova.
Izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Dolžnik mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Upravnik je samo zakoniti zastopnik lastnikov stanovanja, zato ni aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino (najemnino) od uporabnika stanovanja.
Ker je bilo imetniku stanovanjske pravice s pravnomočno sodbo odpovedano stanovanjsko razmerje glede stanovanja, ki ga je zasedal v površini 38,50 m2, je s tem izgubil tudi pravico do razširitve na izpraznjene stanovanjske prostore (po izselitvi sostanovalcev) v smislu določbe 1. odst. 88. člena prejšnjega ZSR.