spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
Za vprašanje, ali je mogoče stranko oprostiti plačila stroškov postopka, glede na njen status samostojnega podjetnika, je odločilno, ali je bila samostojni podjetnik v času vložitve tožbe, in ne v času, ko je vložen predlog za oprostitev.
ZDR člen 36h, 36h/2, 36h, 36h/2. ZPP člen 358, 358/3-4, 358, 358/3-4.
trajni presežek - dokazno breme
Delodajalec mora dokazati, da so prenehale potrebe po delu na delovnem mestu, na katerem je bila delavka opredeljena za trajni višek. Ker tega v skladu s pravilom o dokaznem bremenu po 2. odst. 36. h člena ZDR ni uspel dokazati, je njegova odločitev o trajnem presežku delavke nezakonita, zato je utemeljena tudi terjatev delavke iz naslova razlike do plače, ki bi ji šla v primeru, če ne bi bila nezakonito opredeljena kot trajno presežni delavec.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov - zahteva za povrnitev stroškov
Upnik je v predlogu za izvršbo priglasil samo stroške za sestavo predloga, kar mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi tudi priznalo. V predlogu je sicer med drugim navedel, naj se dolžniku naloži plačilo "...sodno določenih stroškov izvršilnega postopka, razvidnih iz sodne štampiljke...", vendar ni specificiral, kateri stroški naj bi to bili, torej ni določeno in opredeljeno navedel, da zahteva tudi povrnitev stroškov za sodno takso (1. in 2. odst. 163. čl. ZPP), zato mu ti stroški ne gredo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker je tožeča stranka pravočasno plačala sodno takso za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, čeprav sodišča prve stopnje o plačilu takse ni obvestila, ampak je dokaz o plačilu predložila šele s pritožbo zoper sklep o umiku napovedi pritožbe.
Če je banka kot prevzemnik naročila začela z izpolnjevanjem naročila za plačilo blaga v tujino, pa naročila ni mogla izpeljati do konca, ker ni bila pooblaščena banka za plačilni promet s tujino, ne odgovarja za delo druge pooblaščene banke, ki je dejansko izvršila plačilo v tujino.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - plačilo odvetniških storitev - odvetniška tarifa - vrednost točke
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila.
Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti.
Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
Upnik je izvršilni sredstvi predlagal podredno, zato bi sodišče po neuspeli izvršbi na sredstva na žiro računu, nadaljevalo postopek s podredno predlaganim izvršilnim sredstvom, tudi brez upnikovega posredovanja. Vloga upnika je bila zato za izvršbo nepotrebna.
Izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Dolžnik mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Obseg škode in prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice.
Če se zavestno vzdržuje ves čas postopka za ureditev meje stanje, po katerem je bila ena izmed parcel, glede katerih se je določala meja, označena z drugačno parcelno številko kot parcela, glede katere se je meja po stanju v naravi dejansko določala, ne gre zgolj za očitno pisno napako v številki ali za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti oz. odpraviti na način, predviden z določbo 328. člena ZPP - torej s popravnim sklepom.
ZKP člen 375, 375/2, 386, 390, 375, 375/2, 386, 390.
napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedal. Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZPP (1977) člen 272, 272/1, 272/2, 274, 272, 272/1, 272/2, 274. ZASP člen 171, 171.
zavarovanje dokazov - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice - dokaz
Ni utemeljen predlog za zavarovanje dokazov s takojšnjo izločitvijo listin in s predhodnim zaslišanjem stranke, če predlog ne vsebuje nobenih navedb in dokazov, ki bi utemeljevali bojazen, da bi bili ti dokazi kasneje uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.