Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
ZDR člen 36h, 36h/2, 36h, 36h/2. ZPP člen 358, 358/3-4, 358, 358/3-4.
trajni presežek - dokazno breme
Delodajalec mora dokazati, da so prenehale potrebe po delu na delovnem mestu, na katerem je bila delavka opredeljena za trajni višek. Ker tega v skladu s pravilom o dokaznem bremenu po 2. odst. 36. h člena ZDR ni uspel dokazati, je njegova odločitev o trajnem presežku delavke nezakonita, zato je utemeljena tudi terjatev delavke iz naslova razlike do plače, ki bi ji šla v primeru, če ne bi bila nezakonito opredeljena kot trajno presežni delavec.
Če je banka kot prevzemnik naročila začela z izpolnjevanjem naročila za plačilo blaga v tujino, pa naročila ni mogla izpeljati do konca, ker ni bila pooblaščena banka za plačilni promet s tujino, ne odgovarja za delo druge pooblaščene banke, ki je dejansko izvršila plačilo v tujino.
Ugotovitvena tožba je dopustna le v primeru, če ima tožnik pravni interes na ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja. Ugotovitveni interes pa mora biti podan tudi na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi tožbe, pa je pozneje odpadel, mora tožnik tožbo v tem delu umakniti, sicer jo sodišče zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
povzročitev splošne nevarnosti - povzročitev nevarnosti na deloviščih
Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škoda
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - litispendenca
Delavcu ni potrebno vložiti nove tožbe, če delodajalec izpodbijani dokončni sklep po vložitvi tožbe razveljavi in ga nadomesti z novim, temveč mora predlagati spremembo (prvotne) tožbe oz. zahtevati še razveljavitev naknadno izdanega dokončnega sklepa. Glede na določbe 23. člena ZDSS o nevezanosti na zahtevek glede izpodbijanja dokončnih odločitev delodajalca, tožena stranka v pravdni zadevi ne more uspešno nasprotovati taki spremembi tožbe.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - zakonski znak kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja (kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po členu 329/I KZ) ne izhaja, da bi oškodovanka, ki je utrpela sled poškodbe, bila poškodovana, je sodišče prve stopnje obtožni predlog, ob ugotovitvi, da zato niso izpoljnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, utemeljeno zavrglo.
Kadar je v prodajni pogodbi dogovorjen odloženi prenos lastninske pravice na kupca, je do trenutka prenosa prodajalec aktivno legitimiran za negatorno tožbo.
negmotna škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Posledice poškodb, zaradi katerih bo tožnica morala živeti kot "hrbteničar", predstavljajo pravno priznano škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti.
Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - plačilo odvetniških storitev - odvetniška tarifa - vrednost točke
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila.
Tisti zakonec, ki je lastnik stanovanja, ne more zahtevati izselitve od drugega zakonca, vse dokler traja njuna zakonska zveza. To lahko stori le v izjemnih primerih, takrat, ko so podani krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe.
ZKP člen 371, 371/1-9, 373, 373/1, 371, 371/1-9, 373, 373/1.
bistvena kršitev določb postopka - prekoračitev obtožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku opisu ravnanj dveh obdolžencev dodalo nove očitke, ki jih modificirani obtožni akt ni vseboval, je prekoračilo obtožbo. Istočasno ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj je v premahni meri osvetlilo osebnost oškodovanke ter z njo povezano protipravno ravnanje vseh treh obdolžencev. Prav imata zato pritožnika, da dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno. Izpodbijano sodbo je zato sodišče druge stopnje razveljavilo.