ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/2, 354, 354/2, 371, 371/2.
izrek sodbe - pravna presoja dejanja
Sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja, in mora opirajoč se na opis ravnanja v obtožbi presojati tudi katero določilo ZTVCP (blanketna določba) je bilo s konkretno opisanim ravnanjem v obtožbi, resnično kršeno. Pravna presoja dejanja se torej ne nanaša samo na vprašanje pravne opredelitve kaznivega dejanja samega, kot je v KZ opredeljeno s členom in odstavka in ampak tudi na kršitev blanketnega predpisa, to je določil ZTVCP. Ker sodišče ni ravnalo tako, je zakršilo bistveno kršitev določil ZKP po čl. 371/II v zvezi s čl. 354/II ZKP.
KZ člen 11, 11/2, 133, 133/1, 11, 11/2, 133, 133/1.
lahka telesna poškodba - silobran
Ni mogoče govoriti o ravnanju obdolženih v silobranu, če sta s konfliktom pričela onadva, napad s sprejem in nožem, česar oškodovanec ni imel pa zgolj predvidevala kot možen brez realne osnove.
zavrženje pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pravna sredstva
Uveljavitev pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo in prošnje za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, ker gre za vsebinsko različni pravni sredstvi.
Za izdajo nekritega čeka gre tudi v primeru, ko izdajatelj ček, z namenom pridobitve premoženjske koristi, kateri na računu nima kritja zgolj podpiše, za prostali podpis pa pooblasti tistega kateremu ga izroči.
ZTLR člen 50, 53, 50, 53. ZNP člen 144, 149, 144, 149.
služnostna pravica
Ker predlagateljica uporablja za izvrševanje ustanovljene služnosti kanalizacijo nasprotnega udeleženca, le-ta pa služi tudi interesom slednjega, je dolžna trpeti stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije v sorazmerju s količino voda, ki iz njenega objekta obremenjujejo kanalizacijski jarek. Ker nasprotni udeleženec zaradi predlagateljičinega priključka ne zatrjuje kakšne omejitve pri gospodarskem izkoriščanju svoje nepremičnine, mu sodišče utemeljeno ni prisodilo še denarnega nadomestila v smislu 144. člena ZNP.
Tožnik niti trdil ni, da je toženka vzpostavila posestno stanje zgolj zato, ker jo je v njegovem imenu odvetnik pozval, da to opravi, zato ni naravne in logične vzročne zveze med stroški, ki jih je tožnik plačal odvetniku za nudeno pravno pomoč in toženkinim posegom v posest.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6, 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6. ZTPDR člen 11, 11.
prenehanje delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi
Tudi za t.i. "faktično" delovno razmerje velja, da lahko preneha le iz razlogov, navedenih v zakonu. Zato delavcu ne more zakonito prenehati delovno razmerje, če odkloni podpis pogodbe o zaposlitvi po več kot enem letu dela v "faktičnem" delovnem razmerju pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 154, 166, 166/2, 353, 368, 154, 166, 166/2, 353, 368. ZDR člen 36d, 36d. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid
Če delavec do konca ugovornega postopka tj. do dneva, ko je pristojni organ odločil o njegovem ugovoru, postane invalid, pridobi pravice iz 36. d člena ZDR. Dejstvo, da delavec pridobi status invalida po koncu ugovornega postopka, vendar pred vročitvijo dokončnega sklepa, ne vpliva na pravilnost sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 35, 36a, 36b, 35, 36a, 36b.
program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblika
Za program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDDO člen 1, 71, 72, 1, 71, 72.
prenehanje delovnega razmerja - sprememba sklepa o prenehanju delovnega razmerja v ugovornem postopku
V ugovornem postopku ni mogoče spremeniti sklepa o prenehanju delovnega razmerja tako, da se upošteva drugo obdobje neopravičenega izostanka z dela, kot je to bilo ugotovljeno s prvostopnim sklepom.
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 354, 354/2, 368, 154, 155, 166, 354, 354/2, 368. SKPG-90 člen 33, 33/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi - pristojnost za sprejetje sklepov o znižanju plače
Po določbi 2. odstavka 33. člena SKPG-90 ter po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (l. 1991) sprejme odločitev o znižanju plač za največ 20% poslovodni organ ob sodelovanju organov upravljanja po poprejšnjem obvestilu sindikata. Odločitev morajo sprejeti organi delodajalca. Večinski lastnik tožene stranke nima pristojnosti, da sprejema odločitve o znižanju osnovnih plač v toženi stranki, kot odvisni družbi. Pri razmerju obvladujoče in odvisne družbe gre za kapitalsko razmerje, obvladujoča družba lahko vpliva na vsebino sprejetih odločitev odvisne družbe prek glasovalne pravice v njenih organih upravljanja in nič drugače.
Začetek disciplinskega postopka je zastaran, če je tožena stranka izvedela za kršitev delovne obveznosti in za storilca najkasneje do 24.6.1994, (predlog direktorja razvojno proizvodnega področja za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika), disciplinska komisija pa je prejela pisno zahtevo, ki je vsebovala vse osnovne podatke glede storilca in kršitve delovnih obveznosti (krajevna in časovna opredeljenost kršitev) šele v mesecu oktobru 1994, tj. po preteku trimesečnega roka, odkar se je izvedelo za kršitev delovnih obveznosti in za storilca.
Delodajalec lahko zakonito odloči o prenehanju delovnega razmerja delavcu, če v postopku ugotavljanja rezultatov dela ugotovi, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, čeprav mu je delodajalec omogočil izobraževanje oz. priučitev na delo, kot vsem drugim delavcem.
Delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja rezultatov dela po poteku 30 dni od vročitve dokončne odločbe delodajalca po 3. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - litispendenca
Delavcu ni potrebno vložiti nove tožbe, če delodajalec izpodbijani dokončni sklep po vložitvi tožbe razveljavi in ga nadomesti z novim, temveč mora predlagati spremembo (prvotne) tožbe oz. zahtevati še razveljavitev naknadno izdanega dokončnega sklepa. Glede na določbe 23. člena ZDSS o nevezanosti na zahtevek glede izpodbijanja dokončnih odločitev delodajalca, tožena stranka v pravdni zadevi ne more uspešno nasprotovati taki spremembi tožbe.
S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.
Ker je tožeča stranka pravočasno plačala sodno takso za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, čeprav sodišča prve stopnje o plačilu takse ni obvestila, ampak je dokaz o plačilu predložila šele s pritožbo zoper sklep o umiku napovedi pritožbe.
kolektivni spor - volitve sveta delavcev - volitve
Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.