Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.
Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
V izreku je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da se ustavi "izvršba na računu pri banki". V obrazložitvi pa je pojasnilo razlog ustavitve izvršbe na računu pri banki tako, da je navedlo pravno podlago svoje odločitve, da se izvršba na računu pri banki ustavi.
Če začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve z zahtevkom (terjatvijo) nima zveze, potem se ne more doseči namen zavarovanja in je potrebno tak predlog zavrniti.
Nespoštovanje 8-dnevnega roka za pripravo obrambe (3. odst. 288. čl.
ZKP) v tem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in predstavlja le nebistveno kršitev določb kazenskega postopka; glavna obravnava namreč ni bila opravljena, pač pa je bila preložena, gre pa tudi za enostavno zadevo v kateri obtoženec svojo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja v celoti prizna.
Pri ugotavljanju nabavne vrednosti za odmero zavarovalnine v zvezi z zavarovanjem avtomobilskega kaska, je potrebno tudi upoštevati, na kakšen način je bilo kupljeno vozilo, glede katerega se uveljavlja zavarovalnina.
KZ člen 69, 69/2, 133, 133/2, 69, 69/2, 133, 133/2.
lahka telesna poškodba - odvzem predmetov
Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.
Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je trem starejšim mladoletnikom ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izreklo še vzgojni ukrep navodila in prepovedi, taka kombinacija pa po kazenskem zakoniku ne pride v poštev. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep in je vsem trem mladoletnikom izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi. Po čl. 387 ZKP pa je spremenilo sklep še v zvezi z enim mladoletnikom, kateremu je bil prav tako izrečen ukor hkrati z navodilom, čeprav v tej smeri ni bilo pritožbe.
razveljavitev pogodbe - prenehanje pravice - prevara
Tožeča stranka v odškodninski pravdi trdi, da je sklenjena poravnava z zavarovalnico izpodbojna zaradi napake volje. To pa mora uveljavljati s samostojno tožbo. Šele, ko sodišče z oblikovalno sodbo razveljavi sklenjeno poravnavo, ta preneha veljati.
Posebno obveznost, s katero se obdolžencu naloži plačilo določenega zneska oškodovancu, ni mogoče naložiti v pogojni obsodbi, v kolikor v sodbi tudi ni odločeno o premoženjskopravnem zahtevku.
Stvarna legitimacija je podana, kadar je tožnik subjekt uveljavljane materialne pravice (aktivna legitimacija) oziroma kadar je toženec subjekt zatrjevane obveznosti (pasivna legitimacija). Tožniku mora pripadati pravica iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti tožencu, če to ne izhaja upnik ni aktivno legitimiran in se njegov zahtevek zavrne.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Prejšnje življenje obtoženke, ki je bila kar devetkrat kaznovana zaradi kaznivih dejanj tatvine in dejstvo, da je kmalu po odpustu iz prestajanja zadnje kazni in v času, ko ji je bila odložena izvršitev še neprestane kazni, ponovila kar tri istovrstna kazniva dejanja, kaže na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
povrnitev negmotne škode - bodoča škoda - poravnava
Ker je po plačilu odškodnine za negmotno škodo prišlo do objektivnega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja, ki ga stranki nista predvideli, tožnica utemeljeno zahteva za novo škodo dodatno odškodnino.
Tožnik niti trdil ni, da je toženka vzpostavila posestno stanje zgolj zato, ker jo je v njegovem imenu odvetnik pozval, da to opravi, zato ni naravne in logične vzročne zveze med stroški, ki jih je tožnik plačal odvetniku za nudeno pravno pomoč in toženkinim posegom v posest.
KZ člen 145, 145/1, 146, 146/1, 145, 145/1, 146, 146/1.
ogrožanje varnosti - grdo ravnanje
Kaznivo dejanje po čl. 146/1 KZ je specialno v razmerju do kaznivega dejanja po čl. 145/1 KZ. Zato se zakonski znaki ne pokrivajo. Če je bila prvotna obtožba vložena zaradi kaznivega dejanja po čl. 145/1 v pravni opredelitvi na čl. 146/1 KZ, je ob nedokazanem naklepu glede sledi poškodb pri oškodovancu, nastalih zaradi preprečevanja ogroženosti, pravilno izrečena oprostilna sodba.
poškodovanje tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje
Nadaljevano kaznivo dejanje je eno samo kaznivo dejanje zato obdolženega ni mogoče spoznati za krivega kaznivih dejanj, ki po svoji vsebini in času storitve sovpadajo z navedenim kaznivim dejanjem za katerega je bil obdolženi že pravnomočno obsojen.
Ni se moč strinjati s pritožnico, da obeh obravnavanih kaznivih dejanj že zaradi višine zagrožene kazni od enega do osmih let zapora za obravnavano kaznivo dejanje, ni moč opredeliti kot dejanj majhnega pomena. Znotraj posameznega abstraktno opredeljenega kaznivega dejanja je namreč zajeto veliko različnih primerov, ki se v realnosti pojavljajo v hujših ali blažjih oblikah, v skladu s tem pa je tudi kazen zagrožena v določenem razponu. Tudi v primeru kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po tretjem odst. 250. čl. KZ, je zakonodajalec zajel velik spekter možnih dejanj in sicer od najbolj nevarnih pa do tistih, ki je predstavljajo posebne nevarnosti za varovano dobrino in jih je zato mogoče ob obstoju še drugih (objektivnih in subjektivnih) okoliščin, opredeliti kot dejanje majhnega pomena.
Za izdajo nekritega čeka gre tudi v primeru, ko izdajatelj ček, z namenom pridobitve premoženjske koristi, kateri na računu nima kritja zgolj podpiše, za prostali podpis pa pooblasti tistega kateremu ga izroči.
ZKP člen 76, 76/3, 437, 437/1, 76, 76/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - poprava tožbe
Po razpisu glavne obravnave pa sodišče prve stopnje več ne more pozivati tožilca na popravo obtožnega akta, saj se je kazenski postopek tako začel in sodišče se je spustilo v obravnavanje zadeve ter je o obtožnem aktu mogoče v takšni fazi postopka odločiti le še s sodbo ne glede na to, da je bila glavna obravnava razpisana in nato preložena.