Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo
Nespoštovanje 8-dnevnega roka za pripravo obrambe (3. odst. 288. čl.
ZKP) v tem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in predstavlja le nebistveno kršitev določb kazenskega postopka; glavna obravnava namreč ni bila opravljena, pač pa je bila preložena, gre pa tudi za enostavno zadevo v kateri obtoženec svojo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja v celoti prizna.
Tožnik niti trdil ni, da je toženka vzpostavila posestno stanje zgolj zato, ker jo je v njegovem imenu odvetnik pozval, da to opravi, zato ni naravne in logične vzročne zveze med stroški, ki jih je tožnik plačal odvetniku za nudeno pravno pomoč in toženkinim posegom v posest.
razveljavitev pogodbe - prenehanje pravice - prevara
Tožeča stranka v odškodninski pravdi trdi, da je sklenjena poravnava z zavarovalnico izpodbojna zaradi napake volje. To pa mora uveljavljati s samostojno tožbo. Šele, ko sodišče z oblikovalno sodbo razveljavi sklenjeno poravnavo, ta preneha veljati.
Če začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve z zahtevkom (terjatvijo) nima zveze, potem se ne more doseči namen zavarovanja in je potrebno tak predlog zavrniti.
Pri ugotavljanju nabavne vrednosti za odmero zavarovalnine v zvezi z zavarovanjem avtomobilskega kaska, je potrebno tudi upoštevati, na kakšen način je bilo kupljeno vozilo, glede katerega se uveljavlja zavarovalnina.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Prejšnje življenje obtoženke, ki je bila kar devetkrat kaznovana zaradi kaznivih dejanj tatvine in dejstvo, da je kmalu po odpustu iz prestajanja zadnje kazni in v času, ko ji je bila odložena izvršitev še neprestane kazni, ponovila kar tri istovrstna kazniva dejanja, kaže na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
KZ člen 69, 69/2, 133, 133/2, 69, 69/2, 133, 133/2.
lahka telesna poškodba - odvzem predmetov
Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.
Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Podana je kršitev določil ZTVCP - čl. 62/II v primeru, če je obdolženi sicer pričel prehitevati motoristko na predpisani bočni oddaljenosti, to pa kasneje zaradi nasproti vozečega vozila, ki ga je lahko pričakoval zmanjšal tako, da je z zadnjim delom vozila podrsal z njeno roko, v posledici česar je padla in se poškodovala.
Sodišče prve stopnje je trem starejšim mladoletnikom ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izreklo še vzgojni ukrep navodila in prepovedi, taka kombinacija pa po kazenskem zakoniku ne pride v poštev. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep in je vsem trem mladoletnikom izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi. Po čl. 387 ZKP pa je spremenilo sklep še v zvezi z enim mladoletnikom, kateremu je bil prav tako izrečen ukor hkrati z navodilom, čeprav v tej smeri ni bilo pritožbe.
Ni se moč strinjati s pritožnico, da obeh obravnavanih kaznivih dejanj že zaradi višine zagrožene kazni od enega do osmih let zapora za obravnavano kaznivo dejanje, ni moč opredeliti kot dejanj majhnega pomena. Znotraj posameznega abstraktno opredeljenega kaznivega dejanja je namreč zajeto veliko različnih primerov, ki se v realnosti pojavljajo v hujših ali blažjih oblikah, v skladu s tem pa je tudi kazen zagrožena v določenem razponu. Tudi v primeru kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po tretjem odst. 250. čl. KZ, je zakonodajalec zajel velik spekter možnih dejanj in sicer od najbolj nevarnih pa do tistih, ki je predstavljajo posebne nevarnosti za varovano dobrino in jih je zato mogoče ob obstoju še drugih (objektivnih in subjektivnih) okoliščin, opredeliti kot dejanje majhnega pomena.
zavrženje pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pravna sredstva
Uveljavitev pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo in prošnje za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, ker gre za vsebinsko različni pravni sredstvi.
Za izdajo nekritega čeka gre tudi v primeru, ko izdajatelj ček, z namenom pridobitve premoženjske koristi, kateri na računu nima kritja zgolj podpiše, za prostali podpis pa pooblasti tistega kateremu ga izroči.
povrnitev negmotne škode - bodoča škoda - poravnava
Ker je po plačilu odškodnine za negmotno škodo prišlo do objektivnega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja, ki ga stranki nista predvideli, tožnica utemeljeno zahteva za novo škodo dodatno odškodnino.
KZ člen 145, 145/1, 146, 146/1, 145, 145/1, 146, 146/1.
ogrožanje varnosti - grdo ravnanje
Kaznivo dejanje po čl. 146/1 KZ je specialno v razmerju do kaznivega dejanja po čl. 145/1 KZ. Zato se zakonski znaki ne pokrivajo. Če je bila prvotna obtožba vložena zaradi kaznivega dejanja po čl. 145/1 v pravni opredelitvi na čl. 146/1 KZ, je ob nedokazanem naklepu glede sledi poškodb pri oškodovancu, nastalih zaradi preprečevanja ogroženosti, pravilno izrečena oprostilna sodba.
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/2, 354, 354/2, 371, 371/2.
izrek sodbe - pravna presoja dejanja
Sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja, in mora opirajoč se na opis ravnanja v obtožbi presojati tudi katero določilo ZTVCP (blanketna določba) je bilo s konkretno opisanim ravnanjem v obtožbi, resnično kršeno. Pravna presoja dejanja se torej ne nanaša samo na vprašanje pravne opredelitve kaznivega dejanja samega, kot je v KZ opredeljeno s členom in odstavka in ampak tudi na kršitev blanketnega predpisa, to je določil ZTVCP. Ker sodišče ni ravnalo tako, je zakršilo bistveno kršitev določil ZKP po čl. 371/II v zvezi s čl. 354/II ZKP.
Po uveljavitvi Zakona o obligacijskih razmerjih se ne uporablja več določba splošnih ali posebnih uzanc o domnevi, da sta pogodbeni stranki privolili v njihovo uporabo, kolikor jih nista s pogodbo izključili, temveč se uzance uporabljajo le, če so se udeleženci obligacijskih razmerij dogovorili, ali če iz okoliščin izhaja, da so hoteli njihovo uporabo.