Zgolj strokovno mnenje Oddelka za kriminalistično tehniko pri UNZ o tem, da gre v vseh štirih primerih za identične odtise obtožencu zasežene superge z najdenimi sledmi na krajih storitve kaznivih dejanj, ne da bi bilo v postopku pojasnjeno, koliko in kakšne individualne karakteristike so za takšen zaključek potrebne, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja dovolj tehten dokaz za krivdorek, še posebno, ker bi sodišče prve stopnje ugotovitve kriminalističnega strokovnjaka lahko preverilo tudi z izvedencem, česar pa ni storilo.
Ker tako zaradi nepopolne izvedbe dokazov utegne biti dejansko stanje zmotno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženca in njegove zagovornice ter izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
Neuspešna izvršba nepremičnine dolžnika, ki je obremenjena, nakazuje na utemeljenost upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe s prodajo druge dolžnikove, neobremenjene nepremičnine.
ZKP člen 76, 76/3, 437, 437/1, 76, 76/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - poprava tožbe
Po razpisu glavne obravnave pa sodišče prve stopnje več ne more pozivati tožilca na popravo obtožnega akta, saj se je kazenski postopek tako začel in sodišče se je spustilo v obravnavanje zadeve ter je o obtožnem aktu mogoče v takšni fazi postopka odločiti le še s sodbo ne glede na to, da je bila glavna obravnava razpisana in nato preložena.
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/2, 354, 354/2, 371, 371/2.
izrek sodbe - pravna presoja dejanja
Sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja, in mora opirajoč se na opis ravnanja v obtožbi presojati tudi katero določilo ZTVCP (blanketna določba) je bilo s konkretno opisanim ravnanjem v obtožbi, resnično kršeno. Pravna presoja dejanja se torej ne nanaša samo na vprašanje pravne opredelitve kaznivega dejanja samega, kot je v KZ opredeljeno s členom in odstavka in ampak tudi na kršitev blanketnega predpisa, to je določil ZTVCP. Ker sodišče ni ravnalo tako, je zakršilo bistveno kršitev določil ZKP po čl. 371/II v zvezi s čl. 354/II ZKP.
ZTLR člen 50, 53, 50, 53. ZNP člen 144, 149, 144, 149.
služnostna pravica
Ker predlagateljica uporablja za izvrševanje ustanovljene služnosti kanalizacijo nasprotnega udeleženca, le-ta pa služi tudi interesom slednjega, je dolžna trpeti stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije v sorazmerju s količino voda, ki iz njenega objekta obremenjujejo kanalizacijski jarek. Ker nasprotni udeleženec zaradi predlagateljičinega priključka ne zatrjuje kakšne omejitve pri gospodarskem izkoriščanju svoje nepremičnine, mu sodišče utemeljeno ni prisodilo še denarnega nadomestila v smislu 144. člena ZNP.
Stvarna legitimacija je podana, kadar je tožnik subjekt uveljavljane materialne pravice (aktivna legitimacija) oziroma kadar je toženec subjekt zatrjevane obveznosti (pasivna legitimacija). Tožniku mora pripadati pravica iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti tožencu, če to ne izhaja upnik ni aktivno legitimiran in se njegov zahtevek zavrne.
Posebno obveznost, s katero se obdolžencu naloži plačilo določenega zneska oškodovancu, ni mogoče naložiti v pogojni obsodbi, v kolikor v sodbi tudi ni odločeno o premoženjskopravnem zahtevku.
Po uveljavitvi Zakona o obligacijskih razmerjih se ne uporablja več določba splošnih ali posebnih uzanc o domnevi, da sta pogodbeni stranki privolili v njihovo uporabo, kolikor jih nista s pogodbo izključili, temveč se uzance uporabljajo le, če so se udeleženci obligacijskih razmerij dogovorili, ali če iz okoliščin izhaja, da so hoteli njihovo uporabo.
KZ člen 69, 69/2, 133, 133/2, 69, 69/2, 133, 133/2.
lahka telesna poškodba - odvzem predmetov
Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.
Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.
Tožnik niti trdil ni, da je toženka vzpostavila posestno stanje zgolj zato, ker jo je v njegovem imenu odvetnik pozval, da to opravi, zato ni naravne in logične vzročne zveze med stroški, ki jih je tožnik plačal odvetniku za nudeno pravno pomoč in toženkinim posegom v posest.
Če začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve z zahtevkom (terjatvijo) nima zveze, potem se ne more doseči namen zavarovanja in je potrebno tak predlog zavrniti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Prejšnje življenje obtoženke, ki je bila kar devetkrat kaznovana zaradi kaznivih dejanj tatvine in dejstvo, da je kmalu po odpustu iz prestajanja zadnje kazni in v času, ko ji je bila odložena izvršitev še neprestane kazni, ponovila kar tri istovrstna kazniva dejanja, kaže na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
Nespoštovanje 8-dnevnega roka za pripravo obrambe (3. odst. 288. čl.
ZKP) v tem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in predstavlja le nebistveno kršitev določb kazenskega postopka; glavna obravnava namreč ni bila opravljena, pač pa je bila preložena, gre pa tudi za enostavno zadevo v kateri obtoženec svojo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja v celoti prizna.
Sodišče prve stopnje je trem starejšim mladoletnikom ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izreklo še vzgojni ukrep navodila in prepovedi, taka kombinacija pa po kazenskem zakoniku ne pride v poštev. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep in je vsem trem mladoletnikom izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi. Po čl. 387 ZKP pa je spremenilo sklep še v zvezi z enim mladoletnikom, kateremu je bil prav tako izrečen ukor hkrati z navodilom, čeprav v tej smeri ni bilo pritožbe.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Podana je kršitev določil ZTVCP - čl. 62/II v primeru, če je obdolženi sicer pričel prehitevati motoristko na predpisani bočni oddaljenosti, to pa kasneje zaradi nasproti vozečega vozila, ki ga je lahko pričakoval zmanjšal tako, da je z zadnjim delom vozila podrsal z njeno roko, v posledici česar je padla in se poškodovala.
KZ člen 145, 145/1, 146, 146/1, 145, 145/1, 146, 146/1.
ogrožanje varnosti - grdo ravnanje
Kaznivo dejanje po čl. 146/1 KZ je specialno v razmerju do kaznivega dejanja po čl. 145/1 KZ. Zato se zakonski znaki ne pokrivajo. Če je bila prvotna obtožba vložena zaradi kaznivega dejanja po čl. 145/1 v pravni opredelitvi na čl. 146/1 KZ, je ob nedokazanem naklepu glede sledi poškodb pri oškodovancu, nastalih zaradi preprečevanja ogroženosti, pravilno izrečena oprostilna sodba.
Pri ugotavljanju nabavne vrednosti za odmero zavarovalnine v zvezi z zavarovanjem avtomobilskega kaska, je potrebno tudi upoštevati, na kakšen način je bilo kupljeno vozilo, glede katerega se uveljavlja zavarovalnina.
razveljavitev pogodbe - prenehanje pravice - prevara
Tožeča stranka v odškodninski pravdi trdi, da je sklenjena poravnava z zavarovalnico izpodbojna zaradi napake volje. To pa mora uveljavljati s samostojno tožbo. Šele, ko sodišče z oblikovalno sodbo razveljavi sklenjeno poravnavo, ta preneha veljati.