Brezposelnost in z njo povezane finančne težave, pri čemer dolžnica službe ne dobi, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
Presoja o vprašanju, ali so stroški analize "potrebni stroški", ki jih mora naročnik po 1. odst. 841. čl. ZOR povrniti špediterju, je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je bil špediter pri sestavljanju ECL dovolj skrben.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na podlagi spremljajočih listin tožeča stranka pravilno sestavila ECL in da je pri tem uporabila vse podatke. Hkrati pa je ugotovilo, da bi špediter lahko podvomil v pravilnost navedene tarifne številke carinske tarife, ker da je že večkrat carinil "enako blago". Ti dve bistveni dejanski ugotovitvi pa se izključujeta.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL43661
ZASP člen 170, 170/1, 174, 174/2, 170, 170/1, 174, 174/2.
začasna odredba
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik. Registracija avtorskega dela torej ustvarja dvojno domnevo, to je da te pravice obstajajo in da je njihov imetnik tisti, ki je v potrdilu iz registra označen kot tak.
Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 2. odstavka 19. člena ZSR v zvezi s 4. odstavkom 19. člena ZSR, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravico do odkupa ima le tisti uporabnik iz stanovanja, ki je ostal v stanovanju po izselitvi imetnika, ko ne gre za primer iz 4. odstavka 19. člena.
Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.
Sodišče mora v vsakem primeru posebej ugotoviti konkretne potrebe upravičenca do preživnine, s statističnimi podatki Ministrstva za del o povprečnih stroških za preživljanje pa si lahko pri svoji oceni le pomaga.
V izreku je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da se ustavi "izvršba na računu pri banki". V obrazložitvi pa je pojasnilo razlog ustavitve izvršbe na računu pri banki tako, da je navedlo pravno podlago svoje odločitve, da se izvršba na računu pri banki ustavi.
pogodba o delu - zapadlost obveznosti - odlog plačila
Ne pritožbene trditve o razlogih, zakaj vtoževani dolg še ni bil plačan, ne trditve o predlogu za poplačilo preostanka vtoževane terjatve, niso pravno relevantne. Zgolj iniciativa tožene stranke, da doseže odlog obveznosti plačila, na zapadlost obveznosti ne vpliva.
Če so toženi stranki delavke tožeče stranke res zagotovile, da delavci, s katerimi je nameravala skleniti pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pogojem Pogodbe, je bila upravičeno v dobri veri, da je s sklenitvijo štirih pogodb o zaposlitvi izpolnila svoje obveznosti po pogodbi. Na drugi strani pa je, spet ob predpostavki resničnosti teh trditev, tožeča stranka sama povzročila situacijo, ki je v Pogodbi opredeljena kot kršitev pogodbe in ki je dejanska podlaga uveljavljanega tožbenega zahtevka, s tem da je toženo stranko zavedla, da s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi izpolnjuje Pogodbo.
Ker je tožena stranka že zaposlila štiri delavce za nedoločen čas, kot se je zavezala po pogodbi in za kar je dobila nasprotno izpolnitev, bi bilo treba nastalo situacijo obravnavati analogno z naknadno nemožnostjo izpolnitve, za katero je odgovorna tožeča stranka.
Iz obrazložitve sodbe prve stopnje ne izhaja, ali so bila upoštevana delna plačila toženke za opravljene storitve, pa tudi iz navedb tožeče stranke ne, ali je ta plačila upoštevala že pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče toženko kaznovalo z denarno kaznijo.
sodna taksa - izvršilni postopek - izterjava sodne takse
Sodišče s sklepom ugotovi koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa tudi v primeru, da taksni zavezanec sodišču ne predloži potrdila o plačilu takse.
Sodišče prve stopnje je taksnemu zavezancu obračunalo tudi takso za sklep, s katerim je predlog za izvršbo štelo za umaknjen. Taksa za tak sklep v določbah ZST ni predvidena.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Zato sta pogodbeni stranki svoje sprejete obveznosti dolžni izpolniti in zanje tudi odgovarjata.
Ravnanje obdolženega, ko je oškodovanko z eno roko prijel okoli ramen, z drugo pa ji segel pod majico, ne da bi jo stisnil ali kako drugače povlekel ter jo nato, ko je zakričala, tudi takoj spustil, ne predstavlja uporabe sile (torej moči) proti oškodovanki z namenom, da bi jo prisilil ali poskusil prisiliti, da trpi kakšno spolno dejanje.