Neuspešna izvršba nepremičnine dolžnika, ki je obremenjena, nakazuje na utemeljenost upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe s prodajo druge dolžnikove, neobremenjene nepremičnine.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
SZ člen 155, 155/3, 156, 156/3, 155, 155/3, 156, 156/3. ZSR člen 82, 82.
dodeljevanje stanovanj
Lastniki stanovanja ne morejo zahtevati od občine in delodajalca, da najemniku dodeli drugo primerno stanovanje, če slednji ob uveljavitvi SZ ni imel pravice do sklenitve najemne pogodbe.
Odlok in pravilnik, ki ju je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerje, ki je nastalo pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njem ni bilo pravnomočno odločeno.
Sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki z iste tožbe, je sklep procesnega vodstva, zato zoper njega ni posebne pritožbe.
Trpinčenje, torej dalj časa trajajoče psihično ali fizično trpljenje, ki naj bi ga obdolženec kot oče pozročal svojim otrokom, je znak kvalificirane oblike kaznivega dejanja po členu 201/II KZ in mora izhajati iz opisa kaznivega dejanja.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, ne pridejo v poštev določbe Zakona o sodnih taksah (taksne tarife) o 100 % povečani sodni taksi v postopku v gospodarskih sporih.
izterjava preživnine - ugovor dolžnika - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Preživnina je določena za nedoločen čas in obveznost njenega plačevanja ne preneha po samem zakonu, če upravičenec ne izpolnjuje več pogojev zanjo. Sodišče je v izvršilnem postopku tako še naprej vezano na izvršilni naslov.
plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - procesna predpostavka
Po 3. odst. 40. čl. ZIZ je potrebno le, da je taksa v naknadnem roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
ZOR člen 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2, 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2.
jamčevanje za napake - stvarna napaka - vsebina pogodbe - raba - znižanje kupnine
Zaradi razlike v barvnih odtenkih sedežna garnitura v ničemer ne izgublja na funkcionalnosti. Glede na številnost različnih tovrstnih artiklov na trgu so za kupce nedvomno pomembne tudi (ali celo predvsem) druge lastnosti, med katere sodi tudi estetski izgled sedežne garniture v prostoru. Nič nenavadnega ali neobičajnega ni, da je sedežna garnitura v prostoru postavljena tako, da se njena zadnja stran vidi. Kupec na tak svoj namen tudi ni dolžan opozoriti prodajalca, saj ne gre za nikakršno posebno rabo stvari ali zahtevo, da bi morala stvar imeti posebne lastnosti. Tožnica je kupila celotno sedežno garnituro za dnevni prostor - od nje odstopa le en element oziroma hrbtna stran enega od elementov, kar pa pomeni manjvrednost garniture kot celote in ne le njenega posameznega elemeta, katerega samega ali brez katerega bi bila sedežna garnitura povsem drugačna ali pa je morda tožnica niti ne bi kupila. Napaka na tem elementu zato zmanjšuje vrednost cele garniture.
ZPP (1977) člen 219, 220, 219, 220. ZBP člen 26, 26.
dokazno breme - dokaz - vnaprej plačana kupnina
Če bo tožeča stranka v nadaljevanju postopka dokazala, da je tožena stranka za prodajo garaže zahtevala pogoj, da tožeča stranka plača v naprej kupnino, bo šlo za okoliščine iz 26. člena Zakona o blagovnem prometu.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče prve stopnje ne sme kar zavreči predloga za izvršbo, če upnik v danem roku ne predloži listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice. Glede na posebna določila člena 168 Zakona o izvršbi in zavarovanju bi kazalo uporabiti člen 108/4 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ le, v kolikor na noben od v členu 168 ZIZ predvidenih načinov vpisa v zemljiško knjigo ne bi bilo mogoče doseči.
Presoja o vprašanju, ali so stroški analize "potrebni stroški", ki jih mora naročnik po 1. odst. 841. čl. ZOR povrniti špediterju, je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je bil špediter pri sestavljanju ECL dovolj skrben.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na podlagi spremljajočih listin tožeča stranka pravilno sestavila ECL in da je pri tem uporabila vse podatke. Hkrati pa je ugotovilo, da bi špediter lahko podvomil v pravilnost navedene tarifne številke carinske tarife, ker da je že večkrat carinil "enako blago". Ti dve bistveni dejanski ugotovitvi pa se izključujeta.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Prepričljivi so razlog izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je podana vzročna zveza med protipredpisno vožnjo obdolženca in nastalo prometno nesrečo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze (zagovor obdolženca, izpovedbi prič ter izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec (ki je vozil kmetijski traktor s priklopnikom) z zavijanjem z glavne ceste levo na stransko cesto povzročil kritično situacijo, ker je s tem zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, v posledici česar je prišlo do trčenja, v katerem je sopotnik v osebnem avtomobilu dobil hudo telesno poškodbo.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
Po določbi 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za sojenje v sporu v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.