ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.
Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.
ZOR člen 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2, 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2.
jamčevanje za napake - stvarna napaka - vsebina pogodbe - raba - znižanje kupnine
Zaradi razlike v barvnih odtenkih sedežna garnitura v ničemer ne izgublja na funkcionalnosti. Glede na številnost različnih tovrstnih artiklov na trgu so za kupce nedvomno pomembne tudi (ali celo predvsem) druge lastnosti, med katere sodi tudi estetski izgled sedežne garniture v prostoru. Nič nenavadnega ali neobičajnega ni, da je sedežna garnitura v prostoru postavljena tako, da se njena zadnja stran vidi. Kupec na tak svoj namen tudi ni dolžan opozoriti prodajalca, saj ne gre za nikakršno posebno rabo stvari ali zahtevo, da bi morala stvar imeti posebne lastnosti. Tožnica je kupila celotno sedežno garnituro za dnevni prostor - od nje odstopa le en element oziroma hrbtna stran enega od elementov, kar pa pomeni manjvrednost garniture kot celote in ne le njenega posameznega elemeta, katerega samega ali brez katerega bi bila sedežna garnitura povsem drugačna ali pa je morda tožnica niti ne bi kupila. Napaka na tem elementu zato zmanjšuje vrednost cele garniture.
ZTLR člen 42, 42. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367.
lastnik - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Prvi del izreka, ko sodišče "nalaga tožencema opustitev vsakršnega poseganja v solastninsko pravico, ki jo ima tožnica na nepremičninah parcelna št. 126/2 in parcelna št. 125/1", je presplošen, da bi bil določen in torej izvršljiv, zaradi česar ne more nadomestiti manjkajoče konkretne prepovedi "opustitve kakršnegakoli sekanja dreves v sadovnjaku, ki je v solasti tožnice ali obrezovanja žive meje okrog sadovnjaka v delu, ki meji na parcelo št. 26/1", zaradi česara ga pritožbeno sodišče ne more obravnavati, pa čeprav se toženca pritožujeta ravno proti temu delu. Manjkajoča odločitev, glede katere tožeča stranka ni (pravočasno) predlagala dopolnitve, je torej v korist tožencema, zato nimata pravnega interesa po pritožbi proti njej, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje stvarne služnosti - zemljiškoknjižna listina
V razpravi o obstoju služnostne poti, katere pridobitev tožeča stranka uveljavlja na podlagi priposestvovanja, se sodišče omeji le na ugotavljanje dejstev, ki se nanašajo na vtoževano pot.
Obravnavanje dejstev, ki bi kazala morebiten obstoj drugih poti, je pravno nerelevantno in s tem nepotrebno.
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo
Iz obrazložitve sodbe prve stopnje ne izhaja, ali so bila upoštevana delna plačila toženke za opravljene storitve, pa tudi iz navedb tožeče stranke ne, ali je ta plačila upoštevala že pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče toženko kaznovalo z denarno kaznijo.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL43661
ZASP člen 170, 170/1, 174, 174/2, 170, 170/1, 174, 174/2.
začasna odredba
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik. Registracija avtorskega dela torej ustvarja dvojno domnevo, to je da te pravice obstajajo in da je njihov imetnik tisti, ki je v potrdilu iz registra označen kot tak.
Ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po pravnomočni sodbi, nato pa je vložila revizjo s katero je bila uspešna in je bila pravnomočna sodba razveljavljena, je tožeča stranka, ki je nato tožbo umaknila, dolžna plačati le tiste stroške, ki so nastali z glavno obravnavo, ki je bila opravljena ker tožeča stranka ni takoj umaknila tožbe, ni ji pa dolžna plačati stroškov na prvi stopnji in revizijskih stroškov glede na določbo 1. odst. 158. čl. ZPP.
Vknjižba (vsebinsko gledano zaznamba) prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi na podlagi izdaje začasne odredbe ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi na nepremičnino in dovolitev vpisov na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnino.
V zvezi s tožbenim zahtevkom za ustavitev plačevanja preživnine je treba upoštevati ne le nadomestilo za brezposelnost, ki ga dobiva preživninski zavezanec, temveč tudi dohodek iz 5 ha velikega posestva kot tudi možnosti zaslužka s postranskim delom (opravljanje voženj s traktorjem drugim, delo s kombajnom za druge).
ZPP člen 249. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
sodni cenilec - stroški sodnega cenilca
Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za delo v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43125
ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Če tožnik ne uspe do stopnje verjetnosti dokazati, da bi bil med strankama sklenjen kak zavezovalni posel, ki bi opravičeval dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče odločilo o izpolnitvi obveznosti opraviti razpolagalni pravni posel, verjetnost zahtevka ni izkazana. V takšnem primeru začasne odredbe ni mogoče izdati. Dajatvena tožba, s katero tožnik zahteva, da se tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je npr. dovolitev vknjižbe pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice v korist tožeče stranke, ne more biti podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ZD člen 106, 107, 107/2, 106, 107, 107/2. ZN člen 47, 47/3, 47, 47/3.
izročilna pogodba - obličnost
Posebna obličnostna zahteva iz 3. točke 47. čl. Zakona o notariatu (pogodba, sklenjena v notarskem zapisu) ni pogoj veljavnosti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja med prednikom in potomcem, ki ni bila sklenjena z vsemi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da dedujejo po predniku. Ker ne gre za pravo izročilno pogodbo, so za presojo njene veljavnosti odločilni splošni predpisi civilnega prava.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
pogodba o delu - zapadlost obveznosti - odlog plačila
Ne pritožbene trditve o razlogih, zakaj vtoževani dolg še ni bil plačan, ne trditve o predlogu za poplačilo preostanka vtoževane terjatve, niso pravno relevantne. Zgolj iniciativa tožene stranke, da doseže odlog obveznosti plačila, na zapadlost obveznosti ne vpliva.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče prve stopnje ne sme kar zavreči predloga za izvršbo, če upnik v danem roku ne predloži listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice. Glede na posebna določila člena 168 Zakona o izvršbi in zavarovanju bi kazalo uporabiti člen 108/4 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ le, v kolikor na noben od v členu 168 ZIZ predvidenih načinov vpisa v zemljiško knjigo ne bi bilo mogoče doseči.
Na tožniku je dokazno breme, da ni razpolagal za izgubo kritnih zavarovalnih pravic. On mora dokazati, da v času nezgode ni bil vinjen, če se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe in odločilo, da bo o upnikovi terjatvi in stroških odločeno v pravdnem postopku.