Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.
V izreku je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da se ustavi "izvršba na računu pri banki". V obrazložitvi pa je pojasnilo razlog ustavitve izvršbe na računu pri banki tako, da je navedlo pravno podlago svoje odločitve, da se izvršba na računu pri banki ustavi.
pogodba o delu - zapadlost obveznosti - odlog plačila
Ne pritožbene trditve o razlogih, zakaj vtoževani dolg še ni bil plačan, ne trditve o predlogu za poplačilo preostanka vtoževane terjatve, niso pravno relevantne. Zgolj iniciativa tožene stranke, da doseže odlog obveznosti plačila, na zapadlost obveznosti ne vpliva.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2.
objektivna odgovornost - deljena odgovornost
Objektivno odgovorna tožena stranka (174. čl. ZOR) je dokazovala, da je za nesrečo pri delu s povečano nevarnostjo (173. čl. ZOR) in s tem tožniku nastalo škodo, deloma (do 20 %) kriv oškodovanec - tožnik sam (tretji odstavek 177. čl. ZOR), zato je oškodovanec dolžan trpeti do ugotovljene višine svoje krivde svojo škodo sam.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
vpis v zemljiško knjigo - razlaga pogodbe - pravni posel - pridobitev lastninske pravice
Če prvotožnik ni pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini, niti obligacijske pravice od tožencev zahtevati razpolagalno dejanje, takšne pravice tudi ni mogel prenesti na drugotožnika in tretjetožnico. Bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 354. člena ZPP/77 ni podana, če dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ni ocenilo, ni odločilnega pomena.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, ne pridejo v poštev določbe Zakona o sodnih taksah (taksne tarife) o 100 % povečani sodni taksi v postopku v gospodarskih sporih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu obveznosti v celoti, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43125
ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Če tožnik ne uspe do stopnje verjetnosti dokazati, da bi bil med strankama sklenjen kak zavezovalni posel, ki bi opravičeval dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče odločilo o izpolnitvi obveznosti opraviti razpolagalni pravni posel, verjetnost zahtevka ni izkazana. V takšnem primeru začasne odredbe ni mogoče izdati. Dajatvena tožba, s katero tožnik zahteva, da se tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je npr. dovolitev vknjižbe pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice v korist tožeče stranke, ne more biti podlaga za dovolitev zaznambe spora.
Za žaljivo obdolžitev in za kršitev domneve nedolžnosti ni treba, da bi povzročitelj škode navedel konkreten člen Kazenskega zakonika. Dovolj je, da je iz njegovega opisa oškodovančevega dejanja mogoče brez težav razbrati vse znake kaznivega dejanja, v konkretnem primeru torej, da je tožnik kot policist pri opravljanju svoje službe z zlorabo svojih policijskih pooblastil s tožencem grdo ravnal.
Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 2. odstavka 19. člena ZSR v zvezi s 4. odstavkom 19. člena ZSR, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravico do odkupa ima le tisti uporabnik iz stanovanja, ki je ostal v stanovanju po izselitvi imetnika, ko ne gre za primer iz 4. odstavka 19. člena.
ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.
Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL43661
ZASP člen 170, 170/1, 174, 174/2, 170, 170/1, 174, 174/2.
začasna odredba
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik. Registracija avtorskega dela torej ustvarja dvojno domnevo, to je da te pravice obstajajo in da je njihov imetnik tisti, ki je v potrdilu iz registra označen kot tak.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20664
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 371, 371/10, 371/11, 371, 371/10, 371/11.
tatvina - majhna tatvina
1. Ker je bil obdolženi R.B. v ponovljenem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ, tako kot v prejšnjem postopku (ne glede na to, da je bil s prejšnjo sodbo, ki je bila razveljavljena, spoznan za krivega, da je to kaznivo dejanje storil skupaj z drugim storilcem, ki je bil sedaj oproščen obtožbe) in mu je bila novem postopku izrečena enaka kazen, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 10.točke prvega odstvaka 371.člena ZKP.
2. Obdolženec R.B. je vzel denarnico z vso vsebino, pa se je šele kasneje izkazalo, da v njej ni vrednejših predmetov oziroma da gre za manjšo vsoto denarja, zato je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ in ne priviligirana oblika tega kaznivega dejanja po členu 211/II KZ.