Na tožniku je dokazno breme, da ni razpolagal za izgubo kritnih zavarovalnih pravic. On mora dokazati, da v času nezgode ni bil vinjen, če se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti.
posojilna pogodba - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pooblastilo
Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
V izpodbijani odločbi zavzeto stališče, da bi tožeča stranka pri zagrinjanju zaves lahko uporabila navaden stol, ročaj metle ali stopila na mizo oz. pustila zaveso nezagrnjeno, ima lahko vpliv na soodgovornost tožeče stranke (v smislu 192. čl. ZOR). Prvotožena stranka pa se glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, ki kažejo na nespoštovanje predpisov o varstvu pri delu, ne more razbremeniti krivde za škodo v smislu 1. odst. 154. čl. ZOR. Niti miza niti stol namreč nista primerni sredstvi za delo čistilke na višini pri njenih vsakodnevnih opravilih, kot je npr. brisanje prahu z višje ležečih in težko dostopnih površin, ometanje pajčevin in podobna opravila. Našteta vsakodnevna opravila čistilke pa gotovo opravičujejo uporabo lestve kot nujnega pripomočka za delo.
plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - procesna predpostavka
Po 3. odst. 40. čl. ZIZ je potrebno le, da je taksa v naknadnem roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
Lega, širina in dolžina poti ter razne izmere v metrih in centimetrih niso ključna vprašanja v predmetni motenjski pravdi. Bistveno je vprašanje zadnjega stanja (so)posesti poti in varstva enega soposestnika proti drugemu, ki je z zgraditvijo škarpe na sredi skupne poti onemogočil dotedanji način izvrševanja oblasti nad stvarjo.
Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.
Odlok in pravilnik, ki ju je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerje, ki je nastalo pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njem ni bilo pravnomočno odločeno.
Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.
Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.
ZPP člen 251, 251/2, 354, 354/1, 251, 251/2, 354, 354/1.
izvedenec
Če sodišče v nasprotju z določbo 2. odst. 251. čl. ZPP/77 pred postavitvijo izvedenca ne zasliši strank o tem, koga bo postavilo za izvedenca, pa to ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na pravilnost odločbe, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43125
ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Če tožnik ne uspe do stopnje verjetnosti dokazati, da bi bil med strankama sklenjen kak zavezovalni posel, ki bi opravičeval dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče odločilo o izpolnitvi obveznosti opraviti razpolagalni pravni posel, verjetnost zahtevka ni izkazana. V takšnem primeru začasne odredbe ni mogoče izdati. Dajatvena tožba, s katero tožnik zahteva, da se tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je npr. dovolitev vknjižbe pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice v korist tožeče stranke, ne more biti podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
Posrednikova dolžnost je v tem, da naročitelja spravi v stik s tretjo osebo, od interesentov pa je odvisno ali se bosta spustila v pogajanja in ali bosta sklenila pogodbo. Posrednik je dolžan posredovati pri pogajanjih samo, če je s posredniško pogodbo posebej prevzel tako obveznost.
ZOR člen 129, 129. ZEG člen 74, 74. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4-2, 125, 125/1, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Pri dvostranskih vzajemnih pogodbah je za presojo izpodbojnosti pravnega dejanja tožeče stranke (kot kasnejšega stečajnega dolžnika) pomemben trenutek, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
Tožena stranka je očitno kljub neplačilu dobavljenega plina le-tega tožeči stranki še naprej dobavljala. Dobavljeni plin je že prešel v premoženje tožeče stranke. Tožeča stranka s spornima asignacijama svoje pogodbene obveznosti plačila dobavljenega plina ni izpolnila sočasno z izpolnitvijo tožene stranke. S poplačilom starejših terjatev s spornima asignacijama pa se je premoženje tožeče stranke zmanjšalo za toženi stranki plačanih skupno 2,400.000,00 SIT, ki bi bilo sicer namenjeno za poplačilo terjatev stečajnih upnikov.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. tč. drugega odst. 68. čl. ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo in ugotavlja le ali je upravni organ pravnomočnost odločbe potrdil, ne sme pa se spuščati v pravilnost vsebine pravnomočne odločbe.