ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
Posrednikova dolžnost je v tem, da naročitelja spravi v stik s tretjo osebo, od interesentov pa je odvisno ali se bosta spustila v pogajanja in ali bosta sklenila pogodbo. Posrednik je dolžan posredovati pri pogajanjih samo, če je s posredniško pogodbo posebej prevzel tako obveznost.
ZOR člen 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2, 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2.
jamčevanje za napake - stvarna napaka - vsebina pogodbe - raba - znižanje kupnine
Zaradi razlike v barvnih odtenkih sedežna garnitura v ničemer ne izgublja na funkcionalnosti. Glede na številnost različnih tovrstnih artiklov na trgu so za kupce nedvomno pomembne tudi (ali celo predvsem) druge lastnosti, med katere sodi tudi estetski izgled sedežne garniture v prostoru. Nič nenavadnega ali neobičajnega ni, da je sedežna garnitura v prostoru postavljena tako, da se njena zadnja stran vidi. Kupec na tak svoj namen tudi ni dolžan opozoriti prodajalca, saj ne gre za nikakršno posebno rabo stvari ali zahtevo, da bi morala stvar imeti posebne lastnosti. Tožnica je kupila celotno sedežno garnituro za dnevni prostor - od nje odstopa le en element oziroma hrbtna stran enega od elementov, kar pa pomeni manjvrednost garniture kot celote in ne le njenega posameznega elemeta, katerega samega ali brez katerega bi bila sedežna garnitura povsem drugačna ali pa je morda tožnica niti ne bi kupila. Napaka na tem elementu zato zmanjšuje vrednost cele garniture.
ZTLR člen 42, 42. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367.
lastnik - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Prvi del izreka, ko sodišče "nalaga tožencema opustitev vsakršnega poseganja v solastninsko pravico, ki jo ima tožnica na nepremičninah parcelna št. 126/2 in parcelna št. 125/1", je presplošen, da bi bil določen in torej izvršljiv, zaradi česar ne more nadomestiti manjkajoče konkretne prepovedi "opustitve kakršnegakoli sekanja dreves v sadovnjaku, ki je v solasti tožnice ali obrezovanja žive meje okrog sadovnjaka v delu, ki meji na parcelo št. 26/1", zaradi česara ga pritožbeno sodišče ne more obravnavati, pa čeprav se toženca pritožujeta ravno proti temu delu. Manjkajoča odločitev, glede katere tožeča stranka ni (pravočasno) predlagala dopolnitve, je torej v korist tožencema, zato nimata pravnega interesa po pritožbi proti njej, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Izvenzakonski partner je na podlagi vlaganja v posebno premoženje drugega partnerja upravičen do stvarnopravnega deleža, razen če njegovo vlaganje predstavlja neznaten delež.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
Dejstvo, da si dolžnik prizadeva za iskanje primernega stanovanja, ni razlog za odlog dovoljene izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja upnici.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
Neuspešna izvršba nepremičnine dolžnika, ki je obremenjena, nakazuje na utemeljenost upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe s prodajo druge dolžnikove, neobremenjene nepremičnine.
V izpodbijani odločbi zavzeto stališče, da bi tožeča stranka pri zagrinjanju zaves lahko uporabila navaden stol, ročaj metle ali stopila na mizo oz. pustila zaveso nezagrnjeno, ima lahko vpliv na soodgovornost tožeče stranke (v smislu 192. čl. ZOR). Prvotožena stranka pa se glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, ki kažejo na nespoštovanje predpisov o varstvu pri delu, ne more razbremeniti krivde za škodo v smislu 1. odst. 154. čl. ZOR. Niti miza niti stol namreč nista primerni sredstvi za delo čistilke na višini pri njenih vsakodnevnih opravilih, kot je npr. brisanje prahu z višje ležečih in težko dostopnih površin, ometanje pajčevin in podobna opravila. Našteta vsakodnevna opravila čistilke pa gotovo opravičujejo uporabo lestve kot nujnega pripomočka za delo.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.
Zgolj strokovno mnenje Oddelka za kriminalistično tehniko pri UNZ o tem, da gre v vseh štirih primerih za identične odtise obtožencu zasežene superge z najdenimi sledmi na krajih storitve kaznivih dejanj, ne da bi bilo v postopku pojasnjeno, koliko in kakšne individualne karakteristike so za takšen zaključek potrebne, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja dovolj tehten dokaz za krivdorek, še posebno, ker bi sodišče prve stopnje ugotovitve kriminalističnega strokovnjaka lahko preverilo tudi z izvedencem, česar pa ni storilo.
Ker tako zaradi nepopolne izvedbe dokazov utegne biti dejansko stanje zmotno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženca in njegove zagovornice ter izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.