ZPP (1977) člen 219, 220, 219, 220. ZBP člen 26, 26.
dokazno breme - dokaz - vnaprej plačana kupnina
Če bo tožeča stranka v nadaljevanju postopka dokazala, da je tožena stranka za prodajo garaže zahtevala pogoj, da tožeča stranka plača v naprej kupnino, bo šlo za okoliščine iz 26. člena Zakona o blagovnem prometu.
Sodišče prve stopnje je izločilo kazenski postopek zoper enega od obdolžencev, zoper drugega od obdolžencev pa je kazenski postopek dokončalo. Sodišče prve stopnje pa je v tistem spisu, v katerega je bil prenešen obtožni predlog zoper obdolženca, za katerega je bil kazenski postopek izločen, odločilo še v tistem delu zoper tistega obdolženca, zoper katerega kazenski postopek sploh ni bil izločen in je bil že v prvotni zadevi pravnomočno končan. Zato je pritožbeno sodišče napako sodišča prve stopnje odpravilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na tistega obdolženca, zoper katerega je bil kazenski postopek že pravnomočno končan, saj ta del obtožnega predloga ni bil prenešen po izročitvi v nov spis.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Prepričljivi so razlog izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je podana vzročna zveza med protipredpisno vožnjo obdolženca in nastalo prometno nesrečo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze (zagovor obdolženca, izpovedbi prič ter izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec (ki je vozil kmetijski traktor s priklopnikom) z zavijanjem z glavne ceste levo na stransko cesto povzročil kritično situacijo, ker je s tem zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, v posledici česar je prišlo do trčenja, v katerem je sopotnik v osebnem avtomobilu dobil hudo telesno poškodbo.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe in odločilo, da bo o upnikovi terjatvi in stroških odločeno v pravdnem postopku.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL43446
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
odločilna dejstva
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, če v sodbi ni razlogov o tem, kako sodišče ocenjuje dejstvo, da je tožena stranka menjala logotip (grafično podobo znaka podjetja), glede na to, da je tožeča stranka med postopkom zatrjevala, da je do tedaj tožena stranka uporabljala logotip, ki je njeno avtorsko delo, pri čemer pa naj bi ga tudi skazila, nato pa je kmalu po prejemu opozorilnega pisma menjala logotip.
Za ugotovitev kvalifikatornega elementa velike tatvine, to je velike premoženjske koristi, je pomemben čas storitve dejanja in povprečna čista plača v gospodarstvu v času storitve dejanja, ne pa plača, ki je bila v času na katerega se nanaša ocena vrednosti po oškodovancu.
Izvenzakonski partner je na podlagi vlaganja v posebno premoženje drugega partnerja upravičen do stvarnopravnega deleža, razen če njegovo vlaganje predstavlja neznaten delež.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Zato sta pogodbeni stranki svoje sprejete obveznosti dolžni izpolniti in zanje tudi odgovarjata.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 358, 358/3, 380. ZD člen 136, 136/2, 163, 136, 136/2, 163.
nedovoljena pritožba - sklep o dedovanju
Ker je pritožnica odstopila svoj dedni delež sodediču in s tem posledično iz naslova dedovanja, ni pridobila nobenega premoženja, nima pravnega interesa za pritožbo, ker zanjo sklep o dedovanju ne more biti neugoden, ne izpodbija pa svoje izjave o odstopu dednega deleža (ki bi jo sicer lahko izpodbijala le s tožbo).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu obveznosti v celoti, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Zgolj strokovno mnenje Oddelka za kriminalistično tehniko pri UNZ o tem, da gre v vseh štirih primerih za identične odtise obtožencu zasežene superge z najdenimi sledmi na krajih storitve kaznivih dejanj, ne da bi bilo v postopku pojasnjeno, koliko in kakšne individualne karakteristike so za takšen zaključek potrebne, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja dovolj tehten dokaz za krivdorek, še posebno, ker bi sodišče prve stopnje ugotovitve kriminalističnega strokovnjaka lahko preverilo tudi z izvedencem, česar pa ni storilo.
Ker tako zaradi nepopolne izvedbe dokazov utegne biti dejansko stanje zmotno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženca in njegove zagovornice ter izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20664
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 371, 371/10, 371/11, 371, 371/10, 371/11.
tatvina - majhna tatvina
1. Ker je bil obdolženi R.B. v ponovljenem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ, tako kot v prejšnjem postopku (ne glede na to, da je bil s prejšnjo sodbo, ki je bila razveljavljena, spoznan za krivega, da je to kaznivo dejanje storil skupaj z drugim storilcem, ki je bil sedaj oproščen obtožbe) in mu je bila novem postopku izrečena enaka kazen, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 10.točke prvega odstvaka 371.člena ZKP.
2. Obdolženec R.B. je vzel denarnico z vso vsebino, pa se je šele kasneje izkazalo, da v njej ni vrednejših predmetov oziroma da gre za manjšo vsoto denarja, zato je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ in ne priviligirana oblika tega kaznivega dejanja po členu 211/II KZ.
ZTLR člen 42, 42. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367.
lastnik - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Prvi del izreka, ko sodišče "nalaga tožencema opustitev vsakršnega poseganja v solastninsko pravico, ki jo ima tožnica na nepremičninah parcelna št. 126/2 in parcelna št. 125/1", je presplošen, da bi bil določen in torej izvršljiv, zaradi česar ne more nadomestiti manjkajoče konkretne prepovedi "opustitve kakršnegakoli sekanja dreves v sadovnjaku, ki je v solasti tožnice ali obrezovanja žive meje okrog sadovnjaka v delu, ki meji na parcelo št. 26/1", zaradi česara ga pritožbeno sodišče ne more obravnavati, pa čeprav se toženca pritožujeta ravno proti temu delu. Manjkajoča odločitev, glede katere tožeča stranka ni (pravočasno) predlagala dopolnitve, je torej v korist tožencema, zato nimata pravnega interesa po pritožbi proti njej, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
Neuspešna izvršba nepremičnine dolžnika, ki je obremenjena, nakazuje na utemeljenost upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe s prodajo druge dolžnikove, neobremenjene nepremičnine.
Trpinčenje, torej dalj časa trajajoče psihično ali fizično trpljenje, ki naj bi ga obdolženec kot oče pozročal svojim otrokom, je znak kvalificirane oblike kaznivega dejanja po členu 201/II KZ in mora izhajati iz opisa kaznivega dejanja.
ZOR člen 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2, 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2.
jamčevanje za napake - stvarna napaka - vsebina pogodbe - raba - znižanje kupnine
Zaradi razlike v barvnih odtenkih sedežna garnitura v ničemer ne izgublja na funkcionalnosti. Glede na številnost različnih tovrstnih artiklov na trgu so za kupce nedvomno pomembne tudi (ali celo predvsem) druge lastnosti, med katere sodi tudi estetski izgled sedežne garniture v prostoru. Nič nenavadnega ali neobičajnega ni, da je sedežna garnitura v prostoru postavljena tako, da se njena zadnja stran vidi. Kupec na tak svoj namen tudi ni dolžan opozoriti prodajalca, saj ne gre za nikakršno posebno rabo stvari ali zahtevo, da bi morala stvar imeti posebne lastnosti. Tožnica je kupila celotno sedežno garnituro za dnevni prostor - od nje odstopa le en element oziroma hrbtna stran enega od elementov, kar pa pomeni manjvrednost garniture kot celote in ne le njenega posameznega elemeta, katerega samega ali brez katerega bi bila sedežna garnitura povsem drugačna ali pa je morda tožnica niti ne bi kupila. Napaka na tem elementu zato zmanjšuje vrednost cele garniture.