Sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki z iste tožbe, je sklep procesnega vodstva, zato zoper njega ni posebne pritožbe.
Trpinčenje, torej dalj časa trajajoče psihično ali fizično trpljenje, ki naj bi ga obdolženec kot oče pozročal svojim otrokom, je znak kvalificirane oblike kaznivega dejanja po členu 201/II KZ in mora izhajati iz opisa kaznivega dejanja.
Ker oškodovanka kot tožilka kljub večkratni zahtevi sodišča prve stopnje svojega nerazumljivega obtožnega akta, ki ni vseboval niti kraja, niti časa storitve kaznivega dejanja, pomanjkljiv pa je bil tudi opis ravnanja obdolženke, v danih rokih ni ustrezno popravila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen obtožni predlog zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.
izterjava preživnine - ugovor dolžnika - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Preživnina je določena za nedoločen čas in obveznost njenega plačevanja ne preneha po samem zakonu, če upravičenec ne izpolnjuje več pogojev zanjo. Sodišče je v izvršilnem postopku tako še naprej vezano na izvršilni naslov.
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena za škodne dogodke na območju BiH, ne glede na to, da je bilo v nesreči na tem območju udeleženo samo vozilo zavarovanca.
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL43446
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
odločilna dejstva
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, če v sodbi ni razlogov o tem, kako sodišče ocenjuje dejstvo, da je tožena stranka menjala logotip (grafično podobo znaka podjetja), glede na to, da je tožeča stranka med postopkom zatrjevala, da je do tedaj tožena stranka uporabljala logotip, ki je njeno avtorsko delo, pri čemer pa naj bi ga tudi skazila, nato pa je kmalu po prejemu opozorilnega pisma menjala logotip.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
Ugovor dolžnika, da je s pravnomočno sodbo izkazal pravico do posesti, je v izvršilnem postopku na podlagi sklepa, izdanega v motenjski pravdi (izvršilni naslov) razlog, ki preprečuje izvršbo.
Po določbi 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za sojenje v sporu v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZPP člen 251, 251/2, 354, 354/1, 251, 251/2, 354, 354/1.
izvedenec
Če sodišče v nasprotju z določbo 2. odst. 251. čl. ZPP/77 pred postavitvijo izvedenca ne zasliši strank o tem, koga bo postavilo za izvedenca, pa to ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na pravilnost odločbe, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. tč. drugega odst. 68. čl. ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo in ugotavlja le ali je upravni organ pravnomočnost odločbe potrdil, ne sme pa se spuščati v pravilnost vsebine pravnomočne odločbe.
Če najemodajalec v osmih dneh po prenehanju najemne pogodbe za določen čas najemnika toži na izpraznitev sobe, ni mogoče govoriti o molče podaljšanem pogodbenem razmerju.
ZOR člen 129, 129. ZEG člen 74, 74. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4-2, 125, 125/1, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Pri dvostranskih vzajemnih pogodbah je za presojo izpodbojnosti pravnega dejanja tožeče stranke (kot kasnejšega stečajnega dolžnika) pomemben trenutek, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
Tožena stranka je očitno kljub neplačilu dobavljenega plina le-tega tožeči stranki še naprej dobavljala. Dobavljeni plin je že prešel v premoženje tožeče stranke. Tožeča stranka s spornima asignacijama svoje pogodbene obveznosti plačila dobavljenega plina ni izpolnila sočasno z izpolnitvijo tožene stranke. S poplačilom starejših terjatev s spornima asignacijama pa se je premoženje tožeče stranke zmanjšalo za toženi stranki plačanih skupno 2,400.000,00 SIT, ki bi bilo sicer namenjeno za poplačilo terjatev stečajnih upnikov.
posojilna pogodba - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pooblastilo
Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.
predlog za pregon - oškodovanec - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je brez predloga strank na glavni obravnavi prebralo zapisnik o zaslišanju oškodovanca - priče, ki je pred glavno obravnavo umrl in ker je predlog za pregon podal v roku treh mesecev ter je nato državni tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih vložil obtožni predlog. Zato nista podani v pritožbi zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka.
Ravnanje obdolženega, ko je oškodovanko z eno roko prijel okoli ramen, z drugo pa ji segel pod majico, ne da bi jo stisnil ali kako drugače povlekel ter jo nato, ko je zakričala, tudi takoj spustil, ne predstavlja uporabe sile (torej moči) proti oškodovanki z namenom, da bi jo prisilil ali poskusil prisiliti, da trpi kakšno spolno dejanje.
V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, mora delež nad eno polovico dokazati tista stranka, ki na skupnem premoženju uveljavlja delež, ki je večji kot polovica.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu z določbo 2. odst. 62. čl. ZIZ, saj ne glede na konkretno vsebino ugovornih razlogov razveljavlja sklep o izvršbi v tistem delu, s katerim je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.