sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Navedbe v zvezi z upnikovo nekorektnostjo v poslovanju z dolžnikom niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi imel iz tega naslova kake terjatve do upnika, enako velja za zelo nedoločne navedbe o "protiobračunih obresti". Zatrjevane dolžnikove likvidnostne težave in neprodane zaloge prav tako niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani.
Ne glede na to, da je sodišče po prvem neuspešnem rubežu premičnin po predlogu upnika dolžniku odredilo predložitev seznama premoženja, ustavi postopek izvršbe, če tudi drugi rubež premičnin ni bil uspešen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka; v tej smeri pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker tožena stranka ni v ničemer oporekala dejstvom zatrjevanim v pripravljalni vlogi tožeče stranke, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka
Zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe na podlagi verodostojne listine, čeprav ima po upnikovih trditvah terjatev značaj stroškov stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIP člen 54, 54/1, 54, 54/1.
napotitev na pravdo - trditvena podlaga
Po določilu 219. čl. ZPP/77 je vsaka stranka tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Zato ni dolžnost prvostopnega sodišča naštevati primerov, ki predstavljalo vsebinsko zapolnitev abstraktne norme iz 1. odst. 54. čl. ZIP.
Potencialna škoda, ki presega petkratnik povprečne čiste plače v gospodarstvu, ustreza pravnemu standardu grozeče večje škode iz 89. čl. ZDR in je s tem izpolnjena kvalifikatorna okoliščina za disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja za hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je delavec prodajal blago po nižji ceni mimo pogojev promocijske prodaje in brez zavarovanja plačila.
zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbeni razlog
Trditve tožene stranke v pritožbi, da je bil tožnik napoten na pravdo z nižjim zneskom od vtoževanega, predstavljajo navajanje novih dejstev v smislu očitka zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega pritožbena razloga pa zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
V primeru da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih je podana takšna pomanjkljivost, da je ni mogoče preizkusiti. Zato jo je potrebno že iz tega razloga razveljaviti.
Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih trditev, v katerem času tožeča stranka zanjo ni izvajala s pogodbo prevzetih del s področja varstva pri delu, zato z ugovorom ni bila uspešna.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Razlogi sodbe, v katerih so le citirane listine, iz kateri bi naj izhajalo določeno dejstvo, niso pa te listine ocenjene, so nejasni in jih ni mogoče preizkusiti.
Po določbi 1. odst. 62. člena ZPPSL so pravdni stroški del ugotovljene terjatve (na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava) samo, če terjatev temelji na izvršljivi sodni odločbi. Te določbe ni mogoče uporabiti tudi pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, potrebnih za kasnejše iztoževanje terjatve, ki v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 125, 125. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 121, 122, 121, 122.
samostojni podjetnik - odpoved delovnega razmerja - odjava dejavnosti - ponovno nadaljevanje dejavnosti
Tudi v spornem obdobju, ko je za delodajalca veljala Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. RS, št. 18/89), je moral delodajalec-obrtnik v disciplinski odpovedi delovnega razmerja določno opredeliti relevantne disciplinske kršitve, čeprav ga kolektivna pogodba ni zavezovala k izpeljavi formalnega disciplinskega postopka. Odjava oz. prenehanje dejavnosti ali prenehanje obratovalnice v smislu določb 125. čl. ZDR predstavlja razlog za odpoved delovnega razmerja delavca, zato bi delavcu prenehalo delovno razmerje najkasneje zaradi odjave obrti, če mu ne bi delodajalec že prej nezakonito (disciplinsko) odpovedal delovnega razmerja. Čeprav je delodajalec po začasni odpovedi dejavnosti ponovno nadaljeval svojo dejavnost, delavec ne more več zahtevati svojih pravic iz delovnega razmerja (reintegracija in plačilo nad. plače) od prve odjave toženčeve dejavnosti, niti uveljavljati morebitne prednostne pravice ponovne zaposlitve, ob nadaljevanju dejavnosti toženca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo
Toženec mora tožnici povrniti vse pravdne stroške, ker je tožnica uspela z zahtevkom na prepoved bodočih posegov, tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja pa je bil zavrnjen zato, ker se je tožnica poslužila dovoljene samopomoči in ker je toženec neposredno pred zadnjo glavno obravnavo vzpostavil prejšnje posestno stanje.