ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da je izterjevano terjatev upniku že poravnal, vendar pa sodišču v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov.
Če ima tožena stranka sedež v tujini, spor pa se nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga ni potrebno izpolniti v Republiki Sloveniji, sodišče Republike Slovenije za odločanje ni pristojno. Takšno tožbo je potrebno zavreči.
Izpodbijani sklep je v korist dolžnici, saj s pritožbo ne more doseči večje pravne koristi kot tiste, ki jo doseže na podlagi sklepa o delni ustavitvi izvršbe.
Začasne odredbe za prepoved razpolaganja s stanovanjem in dvema garažama, ki je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo, ni mogoče izdati zoper fizično osebo - četudi je ta edini družbenik.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - asignacija
S sklenitvijo dogovora o asignaciji je tožeča stranka toženi zagotovila plačilo naročenega jekla. Čim pa je tako, ni mogoče pritrditi pritožniku, da je bilo s sklenitvijo izpodbijanega pravnega dejanja zmanjšano premoženje tožeče stranke. Slednji je tožena stranka namreč po sklenitvi dogovora o asignaciji dobavila jeklo.
Potem, ko je tožeča stranka kot asignant sklenila dogovor o asignaciji (še pred dobavo naročenega jekla), na izpolnitev obveznosti asignata po navedeni asignacijski pogodbi ni imela več vpliva. S sprejemom nakazila je namreč dolžniško razmerje nastalo med toženo stranko kot asignatarjem in tretjim kot asignatom. Tožeča stranka glede na opisano dejansko stanje - poslovno razmerje med pravdnima strankama iz kupoprodajne pogodbe, tudi ne bi mogla več priklicati pooblastila, danega toženi stranki kot asignatarju, naj sprejme izpolnitev asignata (primerjaj 1029. člen ZOR). Tako se pokaže kot irelevantno, kdaj je tožena stranka plačilo po asignaciji prejela od asignata.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - obstoj pravde
Tisti, ki je pridobil (s cesijo) pravico, o kateri teče pravda, more, ni pa dolžan, vstopiti v pravdo. Če ne vstopi, se pravda nadaljuje s pravdno (tožečo) stranko v skladu s 195. čl. ZPP/77. Če tožnik udira svojo terjatev po nastopu litispendence, ostane še naprej stranka v pravdi. Odslej se toži ne za svojo, ampak za odstopljeno materialno pravico. Z odtujitvijo je torej nastala sprememba v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - višina škode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je tožena stranka ves časa pravdne ugovarjala, da davek na delo ni škoda, tožnik pa je škodo na hiši odpravil sam, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Zatrjevanje obdolženca - prodajalca kmetijskega zemljišča, kupcu, da bo zemljišče v kratkem spremenjeno v zazidljivo zemljišče, ni moč oceniti kot lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerega je oziroma bi bil kupec spravljen v zmoto glede vrste zemljišča.
Najmanj, kar mora storiti pritožnik, da bi imel pravico sklicevati se na novote, je, da navede dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek, da novot(e) brez svoje krivde ni mogel navesti že prej.
Direktne imisije so tiste, ki so na sosednje nepremičnine usmerjene z umetnimi napravami. Taka naprava je tudi drenažna cev, ki zbira vodo in jo koncentrirano odvaja v določeno smer. Taka imisija je prepovedana brez pravnega naslova, to je priposestvovanja (54. čl. ZTLR) ali pogodbeno pridobljene (52. čl. ZTLR) stvarne služnosti. Lastniku gre varstvo po 42. čl. ZTLR.
Vse sestavine tožbe so vsebovane že v prvotni vlogi tožnika kot tudi v njegovi dopolnitvi vloge po pozivu sodišča. Ker gre za denarni zahtevek, tožnik niti ni dolžan navesti vrednosti spornega predmeta, saj tega predstavlja vrednost glavnega zahtevka (12. odst. 35. čl. ZPP/77 in 1. odst. 40. čl. ZPP/77).
Ker dolžnik ugovarja v ugovor zoper sklep o izvršbi, da terjatev dolžnikovega dolžnika še ni zapadla, je to preuranjeno in ne more predstavljati razloga iz 55. člena ZIZ. V nadaljevanju izvršbe, ko bo šlo za prenos v izterjavo, bo lahko dolžnik ta ugovor ponovil.
Ker je bil predlog za zavarovanje, sklep o izvršbi in ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, ki ni poznal izvršilnega naslova overjenega seznama davčne uprave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za zavarovanje zavrnilo.