Izpodbijani sklep je v korist dolžnici, saj s pritožbo ne more doseči večje pravne koristi kot tiste, ki jo doseže na podlagi sklepa o delni ustavitvi izvršbe.
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.
Ker dolžnik ugovarja v ugovor zoper sklep o izvršbi, da terjatev dolžnikovega dolžnika še ni zapadla, je to preuranjeno in ne more predstavljati razloga iz 55. člena ZIZ. V nadaljevanju izvršbe, ko bo šlo za prenos v izterjavo, bo lahko dolžnik ta ugovor ponovil.
Če dolžnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, mora izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom.
Če je nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika motornega vozila, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Odločilno je vprašanje vzročne zveze med zakrivljenim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.
Obtoženka se je oškodovancem lažno predstavljala kot uspešna poslovna ženska, ki trguje z delnicami, vlaga denar v podjetniške posle, veliko služi s prodajo farmacevtskih izdelkov in sanitetnega materiala in jih na ta način ter tudi z obljubami o visokih obrestih, spravila v zmoto in jih zapeljala, da so ji izročili različne zneske denarja, pri tem pa je oškodovance puščala v zmoti tudi tako, da je nekaterim izplačala dogovorjene visoke obresti in obenem oškodovancem zamolčala, koliko denarja si je že izposodila (oziroma zamolčala svojo prezadolženost v letu 1994). Ob oceni zagovora obtoženke in izpovedbah zaslišanih oškodovancev, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma o goljufivem namenu obtoženke v času storitve posameznih dejanj in so prepričljivi tudi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče ni sledilo zagovoru obtoženke, da je bila vselej prepričana, da bo dolg poravnala in zato pritožba, zgolj s ponavljanjem zagovora obtoženke (da gre le za civilno pravno razmerje med obtoženko in oškodovanci oziroma za neizpolnitev obveznosti) dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o kazenski odgovornosti obtoženke, kar vse je v izpodbijani sodbi dovolj jasno in razumljivo obrazloženo, ne more omajati.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
Tožbeni zahtevek, ki se glasi samo na razvezo oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave. Tak oblikovalni zahtevek se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo. Ker se tožeča stranka ne sklicuje niti na kakšno svojo bodočo terjatev, je predlog za začasno odredbo neutemeljen.
Iz povratnice pri list.štev. 3 je razvidno, da je tožena stranka tožbo s pozivom na odgovor nanjo prejela 31.3.1998. Navedeno potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 230. člena ZPP), dovoljeno pa je izpodbijati v taki listini ugotovljena dejstva (3. odstavek 230. člena ZPP). Pritožnik razen s pavšalno trditvijo, da tožbe v odgovor ni prejel, z nobenimi dokazi ne izpodbija iz povratnice izhajajočega dejstva, da je tožbo s pozivom na odgovor prejel.
Skrbnika neznanim dedičem mora postaviti sodišče v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZD. Specifičnost takega skrbništva pa je v tem, da ima tak skrbnik sam položaj pravdne stranke.
Dolžnik, ki je vknjižen kot lastnik nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba, ne more uspešno ugovarjati, da jo je prodal že pred vložitvijo izvršilnega predloga, ampak mora to uveljavljati kupec kot tretji.
Ker je bil predlog za zavarovanje, sklep o izvršbi in ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, ki ni poznal izvršilnega naslova overjenega seznama davčne uprave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za zavarovanje zavrnilo.
Zaklepanje vhodnih vrat v hišo ne pomeni le motenja soposesti skupnega vhoda ampak tudi motenje dotedanjega uživanja - uporabe lastnih prostorov v hiši.
Okoliščina, da je bilo stanovanje odkupljeno po SZ med trajanjem kratkotrajne zakonske zveze, še ne pomeni, da to stanovanje spada med skupno premoženje.
Z izročilno pogodbo se je mogoče dogovoriti, da se izročnina poravna v denarju in ne v dnevni oskrbi. Zato ni mogoče pogodbe razvezati, če prevzemnika take oskrbe ne nudita.