V isti stvari se ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če se nova pravda kljub obstoju litispendence začne, je potrebno tožbo zavreči.
Tožena stranka je povzročila okoliščine (158. člen ZOR) zaradi katerih je tožniku nastala škoda in zato odgovarja za tožniku nastalo škodo v 80%, tožnik sam pa je odgovoren v 20%. Tožena stranka je postavila tabor v naravi tako, da je tabor stal na ravnem terenu, korito z vodo, pa na pobočju nad taborom. Zaradi neurejenega odvodnjavanja je voda iz korita, pri katerem so morali vojaki pomivati posodo, prosto odtekla in razmočevala teren. Tožniku je zdrsnilo, ko se je po tem razmočenem terenu napotil h koritu pomiti svojo posodo. Dejstvo, da je od sto vojakov zdrnilo le tožniku, je res nesrečno naključje, vendar pa v pretežnem delu zaradi okoliščin, ki jih je povzročila tožena stranka. Ker pa je do nezgode prišlo četrti dan taborjenja, tožniku - vojaku, te okoliščine niso mogle ostati neznane in bi moral svojo hojo po tem terenu še dodatno prilagoditi in hoditi še previdneje, zaradi česar je podana tudi njegova odgovornost.
zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - sporazum strank
Sporazum strank o obstoju terjatve je kompleten izvršilni naslov in ima moč sodne poravnave. Na njegovi podlagi lahko upnik poseže z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ali drugo dolžnikovo premoženje.
darilna pogodba - podlaga - ničnost pogodbe - namen
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca. Tožnica ni imela darilnega namena skleniti darilno pogodbo s tožencem, zato je pogodba že zaradi pomanjanja poslovnega namena nična.
Ker je bil predlog za zavarovanje, sklep o izvršbi in ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, ki ni poznal izvršilnega naslova overjenega seznama davčne uprave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za zavarovanje zavrnilo.
Če je s pogodbo dogovorjeno, da bo najprej izpolnila ena in nato druga stranka, pa postane izpolnitev druge stranke negotova in ima zato prva stranka ugovor ogroženosti, druga stranka odgovarja prvi za škodo zaradi kasnejše izpolnitve.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
Pravica oškodovanca do nadomestila za telesno okvaro se upošteva tudi takrat, ko oškodovanec noče sprožiti postopka pri ustreznem organu zaradi uveljavitve nadomestila na tej podlagi.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, da je pogodba oderuška. Ni povedalo na podlagi katerih dejstev sklepa, da je tožeča stranka izkoristila stisko ali težko stanje toženca, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase izgovorila korist, ki ji v očitanem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala. Na take okoliščine se tudi toženca nista sklicevala.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
ZZZDR člen 51, 51. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6. SZ člen 117, 117.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - dejstva in dokazi - skupno premoženje zakoncev - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), saj ni pomembno, kdaj je bila pridobljena stanovanjska pravica na stanovanju, temveč kdo je bil imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Le ta je lahko po določilu 117. čl. SZ kot prejšnji imetnik odkupil stanovanje. Da je stanovanje bilo odkupljeno po prenehanju zakonske zveze pravdnih strank, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je v dokaz predložila sama tožnica. Če je tako, potem ne gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Glede na ni podan pogoj iz 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77. Čeprav sodišče prve stopnje ob izdaji sodbe zaradi izostanka ne izvaja in ocenjuje dokazov, pa mora vendarle preveriti, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77). Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta obe pravdni stranki vpisani kot solastnici do 1/2 na podlagi darilne pogodbe - to pa je v nasprotju s tožničino tožbeno trditvijo, da zemljišče ne sodi v skupno premoženje, ker ga je dobila v dar od svoje stare matere. Torej tudi za izdajo sodbe zaradi izostanka o tem tožbenem zahtevku niso bili izpolnjeni vsi pogoji.
Sam toženec je dejanje (posek dreves), ki po trditvah tožeče stranke predstavlja poseg v njeno posest, potrdil. Ker sodišče ugotavlja sporna dejstva, tistih, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala pa ne (1. odst. 214. čl. ZPP), se sodišče prve stopnje upravičeno ni v večji meri ukvarjalo z ugotavljanjem dejstva samega poseka. Pritožbena graja je v pretežni usmerjena v izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, zlasti ugotovitve, da je bila tožeča stranka posestnica sporne gozdne parcele. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kljub nasprotujočim si izvedenim dokazom, dokazno oceno napravilo skrbno, vestno in natančno, kot mu to narekuje določilo 8.čl. ZPP.
Umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka je brez pravnega učinka. Stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti, ker sam po sebi deluje konstitutivno na nadaljevanje postopka.
ZTLR člen 39, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožeče stranke, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožeče stranke do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1.odst. 14. čl. ZTLR), zamenjava ključavnice na vhodni vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno bi ob slabovernosti toženca narekovalo materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
Posojilna pogodba s katero se ugotavlja, da je posojilodajalec toženec posodil posojilojemalcu tožniku 100.000 DEM, čeprav je bila overjena, ugotovljeno pa je, da posojilojemalec posojilodajalca sploh ni poznal in mu ta tudi nikoli ni izročil nobenega denarja, je navidezna pogodba, ki nima pravnega učinka in je nična.