Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj 1. odstavek 467.člena v zvezi s 488. členom ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni dopusten.
Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija v prvostopni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni smelo presojati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21212
ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponarejeni čekovni blanketi
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni presojalo okoliščine, da je obtoženec vnovčil kar 11 od 16 ukradenih čekov, izpolnjenih na najvišji možni znesek, ter se istočasno ni opredelilo do spremenjenega zagovora obtoženca, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
Vsak poseg v okviru izvršilnega postopka v zaklenjenem prostoru lahko opravi le uradna oseba (tretji odst. 44. čl. ZIP), kar velja tudi na splošno za izročitev oz. izpraznitev nepremičnine (220. čl. ZIP).
Kršitev predkupne pravice v nobenem primeru ni razlog za uveljavljanje ničnosti, tako da celo predkupni upravičenec sam ne bi mogel zahtevati drugega kot le razveljavitev pogodbe in sklenitev pogodbe z njim.
Če dolžnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, mora izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom.
Če je nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika motornega vozila, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Odločilno je vprašanje vzročne zveze med zakrivljenim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.
Dokler ni znan obseg funkcionalnega zemljišča, tudi ni mogoče oceniti deležev bivših zakoncev na parceli in na njej stoječi stanovanjski hiši. Treba je upoštevati vrednost funkcionalnega zemljišča k hiši, ki predstavlja toženčevo posebno premoženje in ki se prišteje k toženčevemu deležu na skupnem premoženju. Zato je treba v okviru pravde na ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju bivših zakoncev določiti obseg funkcionalnega zemljišča in ga odmeriti od preostalega zemljišča toženčeve parcele.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ. V neizpodbijanem delu je sklep o izvršbi namreč postal pravnomočen, zato ga sodišče prve stopnje v tem delu ne bi smelo razveljaviti.
Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi pričel uporabljati stanovanje šele, če bi bil zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženec pa bi odklonil sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi ga po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev prodajne pogodbe pozval lastnik stanovanja.
Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa in če sodišče s takim predlogom ne ravna smiselno kot z nepopolno vlogo, ni mogoče šteti, da naj bi bila taksa plačana ob vložitvi predloga.
dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev
Ker je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno o tem, kdo je sporno hišo gradil, ali je bila vpisana v zemljiško knjigo in v kakšnih deležih, je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnj v ponovno sojenje.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498.
prehodne določbe
Če je bila na prvi stopnji izdana sodba pred uveljavitvijo novega ZPP, pritožbeno sodišče uporablja pri odločanju o pritožbi ZPP/77. Zato upošteva tudi v pritožbi uveljavljane novote.