Zaklepanje vhodnih vrat v hišo ne pomeni le motenja soposesti skupnega vhoda ampak tudi motenje dotedanjega uživanja - uporabe lastnih prostorov v hiši.
Tožbeni zahtevek, ki se glasi samo na razvezo oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave. Tak oblikovalni zahtevek se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo. Ker se tožeča stranka ne sklicuje niti na kakšno svojo bodočo terjatev, je predlog za začasno odredbo neutemeljen.
Iz povratnice pri list.štev. 3 je razvidno, da je tožena stranka tožbo s pozivom na odgovor nanjo prejela 31.3.1998. Navedeno potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 230. člena ZPP), dovoljeno pa je izpodbijati v taki listini ugotovljena dejstva (3. odstavek 230. člena ZPP). Pritožnik razen s pavšalno trditvijo, da tožbe v odgovor ni prejel, z nobenimi dokazi ne izpodbija iz povratnice izhajajočega dejstva, da je tožbo s pozivom na odgovor prejel.
ugovor dolžnika - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež
Opravljenih izvršilnih dejanj - rubeža ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom. Če o času in kraju rubeža izvršitelj pravilno ne obvesti upnika, lahko stranka v postopku zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.
Dolžnik, ki je vknjižen kot lastnik nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba, ne more uspešno ugovarjati, da jo je prodal že pred vložitvijo izvršilnega predloga, ampak mora to uveljavljati kupec kot tretji.
Vse sestavine tožbe so vsebovane že v prvotni vlogi tožnika kot tudi v njegovi dopolnitvi vloge po pozivu sodišča. Ker gre za denarni zahtevek, tožnik niti ni dolžan navesti vrednosti spornega predmeta, saj tega predstavlja vrednost glavnega zahtevka (12. odst. 35. čl. ZPP/77 in 1. odst. 40. čl. ZPP/77).
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498.
prehodne določbe
Če je bila na prvi stopnji izdana sodba pred uveljavitvijo novega ZPP, pritožbeno sodišče uporablja pri odločanju o pritožbi ZPP/77. Zato upošteva tudi v pritožbi uveljavljane novote.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ. V neizpodbijanem delu je sklep o izvršbi namreč postal pravnomočen, zato ga sodišče prve stopnje v tem delu ne bi smelo razveljaviti.
sposobnost biti stranka v postopku - sprememba firme - zapadlost terjatve
Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je dolžnik - tožena stranka vseskozi isti subjekt, le njeno ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo in ugovora proti sklepu o izvršbi.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da vtoževane terjatve še niso zapadle, ker da ni bil podpisan primopredajni zapisnik. Zakaj naj bi bil podpis primopredajnega zapisnika pravno odločilen za zapadlost sprva vtoževanih terjatev (po zmanjšanju zahtevka zaradi plačila glavnice so sporne le še zamudne obresti), pa tožena stranka ni navedla.
Ker dolžnik ugovarja v ugovor zoper sklep o izvršbi, da terjatev dolžnikovega dolžnika še ni zapadla, je to preuranjeno in ne more predstavljati razloga iz 55. člena ZIZ. V nadaljevanju izvršbe, ko bo šlo za prenos v izterjavo, bo lahko dolžnik ta ugovor ponovil.
Pravdni stranki obrestne mere nista določili. Ker obrestna mera ni dogovorjena, zamudnih obresti za devizne terjatve pa ne ureja noben predpis, je treba pravno praznino zapolniti z analogijo. Najbližji predpis je novelirana določba 399. člena ZOR.
Čeprav sodišče druge stopnje ne dvomi, da otrokova mati zanj porabi znesek, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa glede na možnosti obeh staršev, ni mogoče šteti, da je v celoti potreben za otrokovo preživljanje, kot so ga starši dolžni zagotoviti. Otrokov življenjski standard naj bo v skladu z možnostmi njegovih staršev, zato je sodišče druge stopnje temu primerno znižalo znesek preživnine.
Na podlagi predloga upnika, da sodišče izvršbo ustavi, ni mogoče razveljaviti izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi. Le-ta namreč ni izvršilno dejanje, katerega razveljavitev predvideva določba 2. odst. 76. čl. ZIZ ob ustavitvi izvršbe.