Tožena stranka je povzročila okoliščine (158. člen ZOR) zaradi katerih je tožniku nastala škoda in zato odgovarja za tožniku nastalo škodo v 80%, tožnik sam pa je odgovoren v 20%. Tožena stranka je postavila tabor v naravi tako, da je tabor stal na ravnem terenu, korito z vodo, pa na pobočju nad taborom. Zaradi neurejenega odvodnjavanja je voda iz korita, pri katerem so morali vojaki pomivati posodo, prosto odtekla in razmočevala teren. Tožniku je zdrsnilo, ko se je po tem razmočenem terenu napotil h koritu pomiti svojo posodo. Dejstvo, da je od sto vojakov zdrnilo le tožniku, je res nesrečno naključje, vendar pa v pretežnem delu zaradi okoliščin, ki jih je povzročila tožena stranka. Ker pa je do nezgode prišlo četrti dan taborjenja, tožniku - vojaku, te okoliščine niso mogle ostati neznane in bi moral svojo hojo po tem terenu še dodatno prilagoditi in hoditi še previdneje, zaradi česar je podana tudi njegova odgovornost.
Ker tožeča stranka ni dokazala preklica naročila tožene stranke v nasprotju s poštenjem, ji ne pripada plačilo polne provizije, ki je z tak primer določeno v pogodbi o posredovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Sredstva za preživljanje so v smislu 3. odst. 168. čl. ZPP občutno zmanjšana samo takrat, če ne zadoščajo za kritje nujno potrebnih stroškov za preživljanje stranke in njene družine.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6. SZ člen 117, 117.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - dejstva in dokazi - skupno premoženje zakoncev - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), saj ni pomembno, kdaj je bila pridobljena stanovanjska pravica na stanovanju, temveč kdo je bil imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Le ta je lahko po določilu 117. čl. SZ kot prejšnji imetnik odkupil stanovanje. Da je stanovanje bilo odkupljeno po prenehanju zakonske zveze pravdnih strank, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je v dokaz predložila sama tožnica. Če je tako, potem ne gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Glede na ni podan pogoj iz 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77. Čeprav sodišče prve stopnje ob izdaji sodbe zaradi izostanka ne izvaja in ocenjuje dokazov, pa mora vendarle preveriti, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77). Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta obe pravdni stranki vpisani kot solastnici do 1/2 na podlagi darilne pogodbe - to pa je v nasprotju s tožničino tožbeno trditvijo, da zemljišče ne sodi v skupno premoženje, ker ga je dobila v dar od svoje stare matere. Torej tudi za izdajo sodbe zaradi izostanka o tem tožbenem zahtevku niso bili izpolnjeni vsi pogoji.
Dolžnik mora izpolniti obveznost v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko ga upnik opomni k izpolnitvi obveznosti.
Na podlagi predloga upnika, da sodišče izvršbo ustavi, ni mogoče razveljaviti izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi. Le-ta namreč ni izvršilno dejanje, katerega razveljavitev predvideva določba 2. odst. 76. čl. ZIZ ob ustavitvi izvršbe.
Glede na vse povedano pritožbeno sodišče meni, da ni šlo za napad s strani tožnika, temveč za obrambno reakcijo, saj se je napad s strani toženca že začel tedaj, ko je prišel v tožnikovo kopalnico, vpil nad tožnikom in ga porinil v vrata. Pri tem pa je potrebno upoštevati, kar je sicer prvostopno sodišče tudi storilo, da je bil napadalec dosti mlajši in močnejši od tožnika, ki je bil takrat star 65 let. Povsem logično je pritožbeno zatrjevanje, da je bilo v danih okoliščinah tožnika utemeljeno strah tako zase kot za vnukinjo. Glede na povedano se kot neprepričljiv izkaže očitek prvostopnega sodišča glede tožnikovega delnega sodelovanja v pretepu in glede njegove lahkomiselnosti, da si je toženca sploh upal udariti, poznavaje njegovo napadalnost. Ker torej tožnik za nastanek škode ni sokriv, zanjo 100% odgovarja toženec po 1. odstavku 154. člena ZOR.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Pritožbena graja je usmerjena pretežno v izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje o kvalificirani obliki posesti tožeče stranke, ki naj bi ne bila dobroverna in torej ne mogla imeti za posledico pridobitve lastninske pravice (28.čl. ZTLR).
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnika, ki sta državljana BiH s prebivališčem v B.L., plačata varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani RS v BiH niso dolžni dajati varščine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so vse okoliščine, v katerih je obdolženec poskusil storiti kaznivo dejanje, takšne vrste in zanj tako razbremenjujoče, da obdolžencu utemeljeno ni preklicalo prejšnje pogojne obsodbe ter mu je tudi za poskus novo storjenega kaznivega dejanja utemeljeno izreklo pogojno obsodbo ter v njej po določilih o steku izreklo enotno zaporno kazen ter dolgo preizkusno dobo. Pritožbo državne tožilke je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
ZIZ člen 23, 23/1, 40, 41, 41/1, 41/2. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard številka 21.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - faktura
ZIZ ne določa vsebine in oblike fakture, ker je to ekonomski in ne pravni pojem. Gre za pravni standard, ki ga je treba zapolniti. Tako je faktura račun, ki ga fizična ali pravna oseba izda v okviru opravljanja svoje dejavnosti na posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev, njegovo (formalno) vsebino, pa določajo knjigovodski predpisi.
V konkretni zadevi (še) ni dolžnikovega ugovora, zato lahko izvršilni postopek poteka le pri krajevno pristojnem sodišču po pravilih izvršilnega postopka.
odprava napak - soglasje za sklenitev pogodbe - zapisnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina listine - zmotna uporaba materialnega prava
Vsebina zapisov ne daje podlage za sklep, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero naj bi se tožena stranka zavezala sama odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
Obveznost tožene stranke, da je pravočasno plačevala za dobavljeno energijo po računih, ki jih je izstavljala tožeča stranka, je bila njena pogodbena obveznost, pa čeprav je sama dolgovani znesek izterjala od etažnih lastnikov.
In če je tožena stranka zamudila s plačilom svoje obveznosti, lahko le njo bremeni plačilo obračunanih zamudnih obresti (277. čl. ZOR).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Če začne na zasneženi cesti zanašati avtomobil in vanj trči za njim vozeči avtomobil, vozniku tega avtomobila ni mogoče očitati, da je nepravilno ravnal, če se je umaknil na prehitevalni pas na katerem je potem prišlo do trčenja.