Tožbeni zahtevek, ki se glasi samo na razvezo oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave. Tak oblikovalni zahtevek se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo. Ker se tožeča stranka ne sklicuje niti na kakšno svojo bodočo terjatev, je predlog za začasno odredbo neutemeljen.
Iz povratnice pri list.štev. 3 je razvidno, da je tožena stranka tožbo s pozivom na odgovor nanjo prejela 31.3.1998. Navedeno potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 230. člena ZPP), dovoljeno pa je izpodbijati v taki listini ugotovljena dejstva (3. odstavek 230. člena ZPP). Pritožnik razen s pavšalno trditvijo, da tožbe v odgovor ni prejel, z nobenimi dokazi ne izpodbija iz povratnice izhajajočega dejstva, da je tožbo s pozivom na odgovor prejel.
ZOR člen 132, 132. ZIP člen 50, 50/1, 50/1-8, 50, 50/1, 50/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi
Dejstvo, da je upnik po zukupni pogodbi zavarovani z zastavno pravico na nepremičnini, in sporazuma strank po pravnomočnem sklepu sodišča, razdrl pogodbo in zahteva vrnitev predmeta po zakupni pogodbi, pomeni razlog, ki preprečuje izvršbo po 8. točki 50. člena ZIZ. Za izterjavo škode, ki je upniku nastala zaradi razdrte pogodbe, pa citirani izvršilni naslov ne velja.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da je izterjevano terjatev upniku že poravnal, vendar pa sodišču v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov.
Umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka je brez pravnega učinka. Stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti, ker sam po sebi deluje konstitutivno na nadaljevanje postopka.
Začasne odredbe za prepoved razpolaganja s stanovanjem in dvema garažama, ki je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo, ni mogoče izdati zoper fizično osebo - četudi je ta edini družbenik.
Čeprav sodišče druge stopnje ne dvomi, da otrokova mati zanj porabi znesek, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa glede na možnosti obeh staršev, ni mogoče šteti, da je v celoti potreben za otrokovo preživljanje, kot so ga starši dolžni zagotoviti. Otrokov življenjski standard naj bo v skladu z možnostmi njegovih staršev, zato je sodišče druge stopnje temu primerno znižalo znesek preživnine.
Na podlagi predloga upnika, da sodišče izvršbo ustavi, ni mogoče razveljaviti izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi. Le-ta namreč ni izvršilno dejanje, katerega razveljavitev predvideva določba 2. odst. 76. čl. ZIZ ob ustavitvi izvršbe.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
ugovor dolžnika - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež
Opravljenih izvršilnih dejanj - rubeža ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom. Če o času in kraju rubeža izvršitelj pravilno ne obvesti upnika, lahko stranka v postopku zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče v teku prekinitve stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler prekinitev postopka traja (2. odst.
214. čl. ZPP). To pomeni, da so pravdna dejanja sodišča, opravljena v času, ko je pravdni postopek po zakonu prekinjen, brez pravne veljave. Ker je sodišče prve stopnje v tem času v nasprotju z navedenimi določili ZPP opravilo glavno obravnavo in izdalo izpodbijano sodbo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 354. čl. ZPP.
Izpodbijani sklep je v korist dolžnici, saj s pritožbo ne more doseči večje pravne koristi kot tiste, ki jo doseže na podlagi sklepa o delni ustavitvi izvršbe.