Tožbeni zahtevek, ki se glasi samo na razvezo oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave. Tak oblikovalni zahtevek se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo. Ker se tožeča stranka ne sklicuje niti na kakšno svojo bodočo terjatev, je predlog za začasno odredbo neutemeljen.
darilna pogodba - podlaga - ničnost pogodbe - namen
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca. Tožnica ni imela darilnega namena skleniti darilno pogodbo s tožencem, zato je pogodba že zaradi pomanjanja poslovnega namena nična.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, prvo sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Predelano avtorsko delo je samostojno avtorsko delo. Če se omejitev pravice razpolaganja s prvotnim avtorskim delom po založniški pogodbi ne nanaša tudi na predelano avtorsko delo kot samostojno, za avtorja ni ovir glede razplaganja s slednjim.
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.
Dejstvo, da je upravnik zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, ni ovira za vložitev tožbe zoper njih. Če je v pogodbi o upravljanju tako določeno, upravnik med etažne lastnike lahko tudi razdeljuje stroške in od njih izterja njihovo plačilo.
ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 178, 178/4, 178, 178/4.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost
Zavarovanec tožene stranke menjave voznega pasu ni izvedla v skladu s cestno prometnimi predpisi, torej brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, s tem pa je kršil določilo 38. člena ZTVCP. Odgovornost zavarovanca tožene stranke je 50 %.
ZOR člen 161, 161/2, 178, 178/1, 178/3, 178/4, 161, 161/2, 178, 178/1, 178/3, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - stiska - krivdna odgovornost
Neznano vozilo je izsililo prednost pred zavarovancem tožene stranke, zaradi česar se je ta izognil v svojo levo, torej na nasprotni vozni pas. Sodišče prve stopnje je krivdo neznanega voznika štelo za očitno. Torej se je napačno sklicevalo na določilo 3. odst. 178. čl. ZOR, namesto 1. odst. 178. čl. ZOR, ki govori o uporabi pravil o krivdni odgovornosti v primeru, ko je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika. Ta pravila je treba uporabiti celovito, torej vključno s pravili, ki izključujejo protipravnost ravnanja, kot je to določilo 2. odst. 161. čl. ZOR o stiski, na katero se sklicuje tožena stranka. Ravnanje v stiski pa predpostavlja, da oseba, od katere se nevarnost odvrača, utrpi določeno korist: dejanje je dopustno, če škoda, ki nastane, odvrača od večje škodne nevarnosti. Le v takem primeru ni protipravnega ravnanja. Če koristi ni, pa se lahko ravnanje tistega, ki nevarnost odvrača, izkaže za neprimerno oziroma neustrezno okoliščinam, kar ima lahko za posledico (tudi) njegovo (v razmerju do povzročitelja škodne nevarnosti delno) krivdno odgovornost. Če bi se izkazalo tako, bi tožnik kot nekrivi imetnik motornega vozila po 1. odst. 178. čl. ZOR imel položaj, kot ga uživa "drugi" iz 4. odst. 178. čl. ZOR, to pa pomeni, da bi mu oba krivdno odgovorna imetnika motornega vozila odgovarjala solidarno.
stečajni postopek - premoženje stečajnega dolžnika - vrnitev premoženja v stečajno maso
ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.
V isti stvari se ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če se nova pravda kljub obstoju litispendence začne, je potrebno tožbo zavreči.
Dolžnik, ki iz razlogov na strani upnika ni seznanjen z višino in rokom izpolnitve obveznosti, pride v zamudo, ko ga upnik ustrezno opomni na izpolnitev obveznosti oz. z vložitvijo ustrezne tožbe. Šele od tedaj dalje tečejo zamudne obresti.
Okoliščina, da je bilo stanovanje odkupljeno po SZ med trajanjem kratkotrajne zakonske zveze, še ne pomeni, da to stanovanje spada med skupno premoženje.
Dolžnik, ki je vknjižen kot lastnik nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba, ne more uspešno ugovarjati, da jo je prodal že pred vložitvijo izvršilnega predloga, ampak mora to uveljavljati kupec kot tretji.
Ni podana bistvena kršitev sestave sodbe, če sodišče svojo odločitev opre na temelj objektivne odškodninske odgovornosti, čeprav se razlogi deloma nanašajo na elemente krivdne odgovornosti, v kolikor ti ne izključujejo dejanske podlage za obstoj objektivne odgovornosti.