Ker v krivdoreku v nasprotju z obrazložitvijo sodbe ni navedeno, da je obdolženi storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (II. odst. 16. čl. Kazenskega zakonika), je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 11. točki I. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku. Sodišče pa je zagrešilo tudi relativno bistveno kršitev iz II. odst. 371. čl. ZKP, saj je kljub temu, da se je porajal dvom v prištevnost obdolženega, samo zaključilo, da je bil obdolženi bistveno zmanjšano prišteven, čeprav v spisu za tako odločitev ni takšnih zanesljivih dokazov, ki bi to omogočalo brez zaslišanja strokovnjaka - izvedenca psihiatra.
Vrednosti dela bodisi enega ali drugega zakonca tekom trajanja zakonske zveze in najetega kredita, bodisi po enem ali drugem, ki je bil vložen v nastanek novega skupnega premoženja, ni mogoče upoštevati kot vrednost, ki bi bila upoštevana v deležu posebnega premoženja zakonca.
ZIZ člen 23, 23/1, 40, 41, 41/1, 41/2. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard številka 21.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - faktura
ZIZ ne določa vsebine in oblike fakture, ker je to ekonomski in ne pravni pojem. Gre za pravni standard, ki ga je treba zapolniti. Tako je faktura račun, ki ga fizična ali pravna oseba izda v okviru opravljanja svoje dejavnosti na posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev, njegovo (formalno) vsebino, pa določajo knjigovodski predpisi.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - višina škode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je tožena stranka ves časa pravdne ugovarjala, da davek na delo ni škoda, tožnik pa je škodo na hiši odpravil sam, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Predelano avtorsko delo je samostojno avtorsko delo. Če se omejitev pravice razpolaganja s prvotnim avtorskim delom po založniški pogodbi ne nanaša tudi na predelano avtorsko delo kot samostojno, za avtorja ni ovir glede razplaganja s slednjim.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnika, ki sta državljana BiH s prebivališčem v B.L., plačata varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani RS v BiH niso dolžni dajati varščine.
Udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja (10. čl. ZOR). Svojo obveznost so dolžni izpolniti (17. člen ZOR) in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Pravdni stranki obrestne mere nista določili. Ker obrestna mera ni dogovorjena, zamudnih obresti za devizne terjatve pa ne ureja noben predpis, je treba pravno praznino zapolniti z analogijo. Najbližji predpis je novelirana določba 399. člena ZOR.
Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi pričel uporabljati stanovanje šele, če bi bil zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženec pa bi odklonil sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi ga po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev prodajne pogodbe pozval lastnik stanovanja.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - obstoj pravde
Tisti, ki je pridobil (s cesijo) pravico, o kateri teče pravda, more, ni pa dolžan, vstopiti v pravdo. Če ne vstopi, se pravda nadaljuje s pravdno (tožečo) stranko v skladu s 195. čl. ZPP/77. Če tožnik udira svojo terjatev po nastopu litispendence, ostane še naprej stranka v pravdi. Odslej se toži ne za svojo, ampak za odstopljeno materialno pravico. Z odtujitvijo je torej nastala sprememba v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju.
Direktne imisije so tiste, ki so na sosednje nepremičnine usmerjene z umetnimi napravami. Taka naprava je tudi drenažna cev, ki zbira vodo in jo koncentrirano odvaja v določeno smer. Taka imisija je prepovedana brez pravnega naslova, to je priposestvovanja (54. čl. ZTLR) ali pogodbeno pridobljene (52. čl. ZTLR) stvarne služnosti. Lastniku gre varstvo po 42. čl. ZTLR.
Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v zakonu določeni pogoj.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj 1. odstavek 467.člena v zvezi s 488. členom ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni dopusten.
Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija v prvostopni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni smelo presojati.
Najmanj, kar mora storiti pritožnik, da bi imel pravico sklicevati se na novote, je, da navede dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek, da novot(e) brez svoje krivde ni mogel navesti že prej.
Dolžnik, ki iz razlogov na strani upnika ni seznanjen z višino in rokom izpolnitve obveznosti, pride v zamudo, ko ga upnik ustrezno opomni na izpolnitev obveznosti oz. z vložitvijo ustrezne tožbe. Šele od tedaj dalje tečejo zamudne obresti.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6. SZ člen 117, 117.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - dejstva in dokazi - skupno premoženje zakoncev - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), saj ni pomembno, kdaj je bila pridobljena stanovanjska pravica na stanovanju, temveč kdo je bil imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Le ta je lahko po določilu 117. čl. SZ kot prejšnji imetnik odkupil stanovanje. Da je stanovanje bilo odkupljeno po prenehanju zakonske zveze pravdnih strank, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je v dokaz predložila sama tožnica. Če je tako, potem ne gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Glede na ni podan pogoj iz 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77. Čeprav sodišče prve stopnje ob izdaji sodbe zaradi izostanka ne izvaja in ocenjuje dokazov, pa mora vendarle preveriti, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77). Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta obe pravdni stranki vpisani kot solastnici do 1/2 na podlagi darilne pogodbe - to pa je v nasprotju s tožničino tožbeno trditvijo, da zemljišče ne sodi v skupno premoženje, ker ga je dobila v dar od svoje stare matere. Torej tudi za izdajo sodbe zaradi izostanka o tem tožbenem zahtevku niso bili izpolnjeni vsi pogoji.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je oškodovanec najprej vrgel petardo k nogam obdolženca, ga verbalno žalil ter nato še z roko zamahnil v smeri njegovega obraza ter ga je šele zatem obdolženec z udarcem s pestjo tako močno udaril v predel obraza, da je utrpel oškodovanec oteklino spodnje ustnice. Napačno pa je uporabilo kazenski zakon, ker je sledilo obtožnemu aktu tožilca, da je s takšnim opisanim ravnanjem obdolženec prekoračil silobran. S tem, da je obdolženec vrnil nekoliko močnejši udarec, kot ga je dobil, še ne pomeni, da je prekoračil meje silobrana, pač pa je po oceni sodišča druge stopnje še vedno podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi obdolženčeve zagovornice ter izpodbijano sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja v prekoračenem silobranu po členu 146/1 KZ v zvezi s členom 11/3 KZ, spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo iz razlogov po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s členom 11 KZ.