Posojilna pogodba s katero se ugotavlja, da je posojilodajalec toženec posodil posojilojemalcu tožniku 100.000 DEM, čeprav je bila overjena, ugotovljeno pa je, da posojilojemalec posojilodajalca sploh ni poznal in mu ta tudi nikoli ni izročil nobenega denarja, je navidezna pogodba, ki nima pravnega učinka in je nična.
odprava napak - soglasje za sklenitev pogodbe - zapisnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina listine - zmotna uporaba materialnega prava
Vsebina zapisov ne daje podlage za sklep, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero naj bi se tožena stranka zavezala sama odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
Če dolžnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, mora izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom.
Sredstva za preživljanje so v smislu 3. odst. 168. čl. ZPP občutno zmanjšana samo takrat, če ne zadoščajo za kritje nujno potrebnih stroškov za preživljanje stranke in njene družine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so vse okoliščine, v katerih je obdolženec poskusil storiti kaznivo dejanje, takšne vrste in zanj tako razbremenjujoče, da obdolžencu utemeljeno ni preklicalo prejšnje pogojne obsodbe ter mu je tudi za poskus novo storjenega kaznivega dejanja utemeljeno izreklo pogojno obsodbo ter v njej po določilih o steku izreklo enotno zaporno kazen ter dolgo preizkusno dobo. Pritožbo državne tožilke je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
Sam toženec je dejanje (posek dreves), ki po trditvah tožeče stranke predstavlja poseg v njeno posest, potrdil. Ker sodišče ugotavlja sporna dejstva, tistih, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala pa ne (1. odst. 214. čl. ZPP), se sodišče prve stopnje upravičeno ni v večji meri ukvarjalo z ugotavljanjem dejstva samega poseka. Pritožbena graja je v pretežni usmerjena v izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, zlasti ugotovitve, da je bila tožeča stranka posestnica sporne gozdne parcele. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kljub nasprotujočim si izvedenim dokazom, dokazno oceno napravilo skrbno, vestno in natančno, kot mu to narekuje določilo 8.čl. ZPP.
stečajni postopek - premoženje stečajnega dolžnika - vrnitev premoženja v stečajno maso
ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj 1. odstavek 467.člena v zvezi s 488. členom ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni dopusten.
Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija v prvostopni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni smelo presojati.
Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi pričel uporabljati stanovanje šele, če bi bil zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženec pa bi odklonil sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi ga po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev prodajne pogodbe pozval lastnik stanovanja.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
Pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem med njima nima učinka, velja pa pogodba med prodajalcem in pravim kupcem, s katerim je bila glede na soglasje volj sklenjena.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - pristojnost sodišča
Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, je združevanje dopustno, ker je za vsak kumulirani zahtevek pristojno okrožno sodišče in je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Če začne na zasneženi cesti zanašati avtomobil in vanj trči za njim vozeči avtomobil, vozniku tega avtomobila ni mogoče očitati, da je nepravilno ravnal, če se je umaknil na prehitevalni pas na katerem je potem prišlo do trčenja.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno in dokazno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka je oporekala obstoju prodajnega razmerja, zato bi morala tožeča stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlagati dokaze.
V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.