Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
ZPPSL člen 93, 93/2, 93/3, 168, 93, 93/2, 93/3, 168.
predujem za stroške postopka
Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna zakritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).
ZOR člen 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2, 449, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1095, 1095/2.
poroštvo - dospelost terjatve
Odločitev o tem, ali je porokova obveznost zastarala oz. kako drugače prenehala, je odvisna od večih okoliščin in ne le od ugotovitve, da sta upnik in dolžnik sporazumno podaljšala rok vračila obveznosti, za katero je bilo dana poroštvo.
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Če je prevzemnik posla pripravljen odpraviti napako na izdelku, naročnik pa odpravo napake pogojuje s tem, da prevzemnik posla že opravljeno plačilo položi, je treba šteti, da je naročnik odklonil odpravo napake.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.
Ne v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja.
ZOR člen 308, 308. ZPPSL člen 117, 125, 125/1, 117, 125, 125/1.
izpolnitev
Sklenitev pogodbe o nakupu podjetja ob hkratnem dogovoru, da bo kupnina poravnana s pobotom kupčevih že zapadlih terjatev do prodajalca smiselno predstavlja dogovor o nadomestni izpolnitvi (308 člen ZOR), zaradi česar je izpodbojen, saj je kupec tako prišel do 100 % poplačila svojih terjatev v škodo stečajne mase.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30089
KZ člen 159, 159/2, 159/4, 159, 159/2, 159/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
neupravičena uporaba
Dejanje, ki je povzeto v izrek napadene sodbe vsebuje zadosten opis vseh zakonitih znakov kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela iz drugega odstavka 159. člena KZ. Le ob odsotnosti okoliščin, ki se nanašajo na katerega izmed znakov obravnavanega kaznivega dejanja, bi bilo moč govoriti o kršitvi kazenskega zakona, ki jo nakazuje pritožba.
ZDR člen 95, 95/2, 95, 95/2. ZTPDR člen 76, 76-3, 76, 76-3.
prenehanje delovnega razmerja - pripor
Delavcu ne preneha delovno razmerje z dnem, ko je bil zoper njega odrejen pripor, temveč šele z dnem, ko je pričel prestajati zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev. Tudi če je kazensko sodišče v zaporno kazen vštelo čas, ki ga je delavec prebil v priporu, to ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja. Za čas, ko je delavec v priporu, se mu izreče obvezen suspenz po 2. odstavku 95. člena ZDR.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
Začasne odredbe za prepoved razpolaganja s stanovanjem in dvema garažama, ki je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo, ni mogoče izdati zoper fizično osebo - četudi je ta edini družbenik.
Vrednosti dela bodisi enega ali drugega zakonca tekom trajanja zakonske zveze in najetega kredita, bodisi po enem ali drugem, ki je bil vložen v nastanek novega skupnega premoženja, ni mogoče upoštevati kot vrednost, ki bi bila upoštevana v deležu posebnega premoženja zakonca.
stečajni postopek - premoženje stečajnega dolžnika - vrnitev premoženja v stečajno maso
ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - asignacija
S sklenitvijo dogovora o asignaciji je tožeča stranka toženi zagotovila plačilo naročenega jekla. Čim pa je tako, ni mogoče pritrditi pritožniku, da je bilo s sklenitvijo izpodbijanega pravnega dejanja zmanjšano premoženje tožeče stranke. Slednji je tožena stranka namreč po sklenitvi dogovora o asignaciji dobavila jeklo.
Potem, ko je tožeča stranka kot asignant sklenila dogovor o asignaciji (še pred dobavo naročenega jekla), na izpolnitev obveznosti asignata po navedeni asignacijski pogodbi ni imela več vpliva. S sprejemom nakazila je namreč dolžniško razmerje nastalo med toženo stranko kot asignatarjem in tretjim kot asignatom. Tožeča stranka glede na opisano dejansko stanje - poslovno razmerje med pravdnima strankama iz kupoprodajne pogodbe, tudi ne bi mogla več priklicati pooblastila, danega toženi stranki kot asignatarju, naj sprejme izpolnitev asignata (primerjaj 1029. člen ZOR). Tako se pokaže kot irelevantno, kdaj je tožena stranka plačilo po asignaciji prejela od asignata.