Dolžnik je zatrjeval, da je blago zaradi slabega stanja zavrnil ter, da je dobavitelj obljubil, da bo blago prevzel nazaj. Za ta dejstva pa dolžnik ni predložil dokazov s katerimi jih dokazuje, t.j. listine ("pisni opomin"), oziroma ni predlagal dokaza z zaslišanjem strank glede "ustne zavrnitve blaga v telefonskem razgovoru z dobaviteljem", zato ugovor ni obrazložen kot zahteva 2. odst. 53. člena v zvezi z 61. členom ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine trditve o tem, da po svoji knjigovodski evidenci upniku dolguje le še 42.677,00 SIT, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Zakaj naj bi bil dolg le tolikšen, dolžnica ne pove, za svoje trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazil, kljub temu da se je nanje v ugovoru sklicevala. Zato je njen ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
V skladu z 2. odst. 279. člena ZOR je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo v tem delu pravilno ugodilo le za znesek (neplačanih obresti) 7.440,00 SIT od dne 2.6.1999 (vložitve predloga za izvršbo) dalje do plačila, zahtevek za plačilo obrestnih obresti v znesku 6.218,30 SIT pa zavrnilo.
neutemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da računov ne priznavajo, ker jih niso potrdili; s tem pa ni navedel takšnega dejstva, da bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, če se izkažejo za resnična (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z evidenčne občne seje z dne 9.12.1999), ker terjatev ne nastane z izstavitvijo oziroma potrditvijo računa, ampak s sklenitvijo pravnega posla.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 155, 155/2.
stroški postopka - odvetniška tarifa
Odvetnik ni upravičen do nagrade za posamezna opravila iz tarifne številke 33 Odvetniške tarife (posvet s stranko, poročilo stranki), če so bila ta njegova opravila zaobsežena v opravilih po ostalih tarifnih številkah.
ZPod člen 145, 145, 145. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
stečaj
Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
Izključna krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Organizacijska enota 50100 je na območju Ljubljane, zato je za odločanje o predlogu za izvršbo po 143. členu ZIZ izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Zamudna sodba se lahko izpodbija le zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ni tudi dopustno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z dobavnico.
Tožena stranka ni nikoli nedvoumno in brezpogojno izjavila, da blaga od tožeče stranke nikdar in na nobeni podlagi ni prejela, temveč je neprejetje vedno utemeljevala z različnimi pomanjkljivostmi tožnikovih listin. Tožeča stranka je posamezne nejasnosti v listinskih dokazih prepričljivo obrazložila in tudi utemeljila s posrednimi listinskimi dokazi.
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
Pravdni stranki obrestne mere nista določili. Ker obrestna mera ni dogovorjena, zamudnih obresti za devizne terjatve pa ne ureja noben predpis, je treba pravno praznino zapolniti z analogijo. Najbližji predpis je novelirana določba 399. člena ZOR.
ZTLR člen 39, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožeče stranke, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožeče stranke do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1.odst. 14. čl. ZTLR), zamenjava ključavnice na vhodni vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno bi ob slabovernosti toženca narekovalo materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
Pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem med njima nima učinka, velja pa pogodba med prodajalcem in pravim kupcem, s katerim je bila glede na soglasje volj sklenjena.
Sklep, s katerim stečajni senat začne in zaključi stečajni postopek, je neločljivo povezana celota, zaradi česar ga ni mogoče le delno obdržati v veljavi. V nasprotnem primeru bi bil začet stečajni postopek, v katerem ne bi bil postavljen stečajni upravitelj in tudi ne bi bila zagotovljena sredstva za kritje stroškov njegove izvedbe.
Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v zakonu določeni pogoj.
Skrbnika neznanim dedičem mora postaviti sodišče v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZD. Specifičnost takega skrbništva pa je v tem, da ima tak skrbnik sam položaj pravdne stranke.