odgovor na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih navedb - utemeljen ugovor
Glede na to, da upnik na ugovor po izteku roka ni odgovoril, veljata za resnični tudi dolžnikovi navedbi, da je šlo za 100 % odpis obresti in da do upnika nima nobenih obveznosti več. Zato je ugovor po izteku roka utemeljen glede glavnice in obresti.
Izključna krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Organizacijska enota 50100 je na območju Ljubljane, zato je za odločanje o predlogu za izvršbo po 143. členu ZIZ izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30089
KZ člen 159, 159/2, 159/4, 159, 159/2, 159/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
neupravičena uporaba
Dejanje, ki je povzeto v izrek napadene sodbe vsebuje zadosten opis vseh zakonitih znakov kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela iz drugega odstavka 159. člena KZ. Le ob odsotnosti okoliščin, ki se nanašajo na katerega izmed znakov obravnavanega kaznivega dejanja, bi bilo moč govoriti o kršitvi kazenskega zakona, ki jo nakazuje pritožba.
ZDR člen 95, 95/2, 95, 95/2. ZTPDR člen 76, 76-3, 76, 76-3.
prenehanje delovnega razmerja - pripor
Delavcu ne preneha delovno razmerje z dnem, ko je bil zoper njega odrejen pripor, temveč šele z dnem, ko je pričel prestajati zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev. Tudi če je kazensko sodišče v zaporno kazen vštelo čas, ki ga je delavec prebil v priporu, to ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja. Za čas, ko je delavec v priporu, se mu izreče obvezen suspenz po 2. odstavku 95. člena ZDR.
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z dobavnico.
Tožena stranka ni nikoli nedvoumno in brezpogojno izjavila, da blaga od tožeče stranke nikdar in na nobeni podlagi ni prejela, temveč je neprejetje vedno utemeljevala z različnimi pomanjkljivostmi tožnikovih listin. Tožeča stranka je posamezne nejasnosti v listinskih dokazih prepričljivo obrazložila in tudi utemeljila s posrednimi listinskimi dokazi.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
V skladu z 2. odst. 279. člena ZOR je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo v tem delu pravilno ugodilo le za znesek (neplačanih obresti) 7.440,00 SIT od dne 2.6.1999 (vložitve predloga za izvršbo) dalje do plačila, zahtevek za plačilo obrestnih obresti v znesku 6.218,30 SIT pa zavrnilo.
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - pritožba
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Za trditev, da je naročeno blago preklical, dolžnik sicer res ni predložil nobenih dokazov, kot v pritožbi utemeljeno navaja upnik, vendar pa to na obrazloženost ugovora ne vpliva, ker je pogoj za plačilo izterjevanega zneska dobava blaga (2. odst. 516. člena ZOR). Da blaga ni prejel, pa dolžnik, ker gre za zatrjevanje tim. negativnega dejstva, ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik blago prejel, mora dokazati upnik.
stvarna pristojnost - plačilo nagrade oz. nadomestila za inovacijo - delovno razmerje
Če tožnik, ki zahteva nadomestilo oz. nagrado za inovacijo, pri toženi stranki ni bil nikoli v delovnem razmerju, ne gre za spor, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče, ampak za spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6. SZ člen 117, 117.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - dejstva in dokazi - skupno premoženje zakoncev - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), saj ni pomembno, kdaj je bila pridobljena stanovanjska pravica na stanovanju, temveč kdo je bil imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Le ta je lahko po določilu 117. čl. SZ kot prejšnji imetnik odkupil stanovanje. Da je stanovanje bilo odkupljeno po prenehanju zakonske zveze pravdnih strank, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je v dokaz predložila sama tožnica. Če je tako, potem ne gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Glede na ni podan pogoj iz 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77. Čeprav sodišče prve stopnje ob izdaji sodbe zaradi izostanka ne izvaja in ocenjuje dokazov, pa mora vendarle preveriti, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77). Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta obe pravdni stranki vpisani kot solastnici do 1/2 na podlagi darilne pogodbe - to pa je v nasprotju s tožničino tožbeno trditvijo, da zemljišče ne sodi v skupno premoženje, ker ga je dobila v dar od svoje stare matere. Torej tudi za izdajo sodbe zaradi izostanka o tem tožbenem zahtevku niso bili izpolnjeni vsi pogoji.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je oškodovanec najprej vrgel petardo k nogam obdolženca, ga verbalno žalil ter nato še z roko zamahnil v smeri njegovega obraza ter ga je šele zatem obdolženec z udarcem s pestjo tako močno udaril v predel obraza, da je utrpel oškodovanec oteklino spodnje ustnice. Napačno pa je uporabilo kazenski zakon, ker je sledilo obtožnemu aktu tožilca, da je s takšnim opisanim ravnanjem obdolženec prekoračil silobran. S tem, da je obdolženec vrnil nekoliko močnejši udarec, kot ga je dobil, še ne pomeni, da je prekoračil meje silobrana, pač pa je po oceni sodišča druge stopnje še vedno podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi obdolženčeve zagovornice ter izpodbijano sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja v prekoračenem silobranu po členu 146/1 KZ v zvezi s členom 11/3 KZ, spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo iz razlogov po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s členom 11 KZ.
Če ima tožena stranka sedež v tujini, spor pa se nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga ni potrebno izpolniti v Republiki Sloveniji, sodišče Republike Slovenije za odločanje ni pristojno. Takšno tožbo je potrebno zavreči.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Pritožbena graja je usmerjena pretežno v izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje o kvalificirani obliki posesti tožeče stranke, ki naj bi ne bila dobroverna in torej ne mogla imeti za posledico pridobitve lastninske pravice (28.čl. ZTLR).