krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o pristojnosti - sedež pravne osebe
V konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari treba šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe. Okoliščina, da ima državni organ, pri katerem bi moral biti opravljen vpis (Register dejanskih lastnikov), sedež v Ljubljani, ne pomeni, da je bil prekršek dejansko storjen v kraju sedeža tega organa, temveč je jasno, da je bila opustitev storjena v kraju, kjer ima sedež pravna oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024704
ZNP člen 12, 12/1, 16, 16/1, 37.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - krajevna pristojnost - bivališče nasprotnega udeleženca
Preizkus krajevne pristojnosti je v pravdnem postopku zaradi uresničitve načela ekonomičnosti in pospešitve postopka časovno zelo omejen. ZNP pa ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (37. člena ZNP). Tako prvi odstavek 16. člena ZNP določa, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji.
URS člen 157. ZDSS-1 člen 5, 5/1-b. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
stvarna pristojnost - začasno znižanje plače funkcionarju – individualni delovni spor - stvarna pristojnost delovnega sodišča – subsidiarnost upravnega spora
Če je predmet spora samo (ne)zakonitost začasnega znižanja plače državni pravobranilki, je za presojo zakonitosti take odločbe na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče.
ZDDO člen 23, 23/1-3, 23/2, 23/4, 23/5, 30.ZJU člen 199.
razrešitev višjega upravnega delavca - razlogi za razrešitev - utemlejitev razlogov za razrešitev - komandir policijske postaje
Iz samega izreka navedene odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za razrešitev tožnika. V odločbi o razrešitvi višjega upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni.
ZDU-1 člen 76.ZDDO člen 24a, 30, 31. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 8, 10.
davčna uprava - razporeditev v drug državni organ - plača - dodatki
Prevzeti delavec ima lahko v novem državnem organu samo tiste in take pravice iz delovnega razmerja, kot vsi drugi delavci tega organa. Z zakonom ali drugim predpisom ni bilo določeno, da bi delavci DURS, ki so bili prevzeti v Ministrstvo za finance, ohranili kakršnekoli prejšnje pravice, zlasti ne pravice do posebnih dodatkov k plači.
ZDU-1 člen 76.ZDDO člen 24a, 30, 31. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 8, 10.
davčna uprava - razporeditev v drug državni organ - plača - dodatki
Za delavca, ki je bil zaradi reorganizacije razporejen v drug državni organ, velja v zvezi s plačilom za delo - torej tudi v zvezi z dodatki - načelo, da se pravica do njih presoja po normah, ki veljajo za državni organ, v katerega je razporejen. Delavec ne obdrži pravice do dodatkov, ki jih je imel v prejšnjem organu, če taki dodatki niso določeni tudi za organ, v katerega je razporejen.
ZUpr člen 31, 31/1, 32, 32/2. ZDU člen 76, 76/5.ZVRS člen 21, 21/5. ZODPH člen 11.
razrešitev funkcionarja - predstojnik organa v sestavi ministrstva - funkcionar v državnem organu
Po ZDDO, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je vlada na predlog predstojnika res imenovala tudi višje upravne delavce (19. člen), vendar navedeni zakon med višjimi upravnimi delavci, ki so taksativno našteti (15. člen), ni navajal tudi predstojnika organa v sestavi ministrstva. Ob upoštevanju ZODPM, ZUpr, ZDDO, ZFDO in ZVRS se je v upravno sodni praksi izoblikovalo stališče, da se predstojnik organa v sestavi ministrstva tudi glede razrešitve s položaja šteje za funkcionarja v državnem organu. Za funkcionarje pa se ne uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za višje upravne delavce.
ZDDO člen 1, 72.ZRPJZ člen 13. ZTPDR člen 2, 2/3, 49, 49/1, 51. ZDR (1990) člen 1, 1/2, 103. ZDSS člen 4, 4/2. ZUS člen 3, 3/2, 34, 34/1-3, 75, 75/1.
napredovanje v plačilnem razredu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akt o napredovanju v plačilnem razredu, ki je v bistvu akt o povečanju plače brez spremembe naziva, ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu. Sodno varstvo je za tak primer zagotovljeno pri Delovnem in socialnem sodišču.
ZDDO člen 23, 30.ZPol člen 5, 11. ZUS člen 3, 3/2, 9, 10, 74. ZDSS člen 4, 4-2.ZJU člen 199.
razrešitve in imenovanja upravnih delavcev - stvarna pristojnost
Sodno varstvo ob razrešitvi upravnih delavcev je glede na določbo 23. člena ZDDO zagotovljeno v upravnem sporu, torej je na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče RS in ne Delovno in socialno sodišče.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, zakaj je tožena stranka (Vlada RS) ponovno imenovala tožnika (višjega upravnega delavca) in to v drugačen naziv, v katerega je bil imenovan že pred tem (v letu 1990), saj se vsebina njegovega dela, ki ga je prej opravljal in ga še vedno opravlja, ni v ničemer spremenila. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča presojo zakonitosti posamičnega akta.