ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/1, 108/4. ZFPPIPP člen 56, 121, 126.
pravdna stranka – sposobnost biti stranka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – stranke glavnega postopka – etažni lastnik
Ker pritožnik dejstva, da je etažni lastnik določenega posameznega dela objekta ni z ničemer izkazal, v pritožbenem postopku pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ni mogoče zaključiti, da ima pritožnik procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep kot stranka postopka.
stečaj glavnega dolžnika – solidarno poroštvo – prijava terjatve v stečajnem postopku – zastaranje terjatve – zavarovanje terjatve z zastavno pravico – ločitveni upnik – oprostitev plačila poroka – opustitev garancij s strani upnika – izbris zastavne pravice iz zemljiške knjige – skrbnost dobrega strokovnjaka – malomarnost upnika
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oz., če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
Skrben strokovnjak bi se moral zavedati, da z izgubo vrstnega reda za poplačilo iz zastavljene nepremičnine, najmanj oteži, če ne celo izgubi možnosti dejanskega poplačila.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – enovitost deleža
Skupno premoženje je vedno enovito, zato posameznih enot skupnega premoženja in posameznih časovnih obdobij njihove ustvaritve, ni mogoče ločiti. Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. 342, 342/5, 342/5-4. SPZ člen 37, 37/1, 39. ZGD-1 člen 517.
prodaja umetniških slik v stečaju – lastninska pravica – izločitvena pravica – zastavni upnik – pravni interes – povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.
Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.
Kdor ustvari nevarnost za druge ali jo ohranja, je dolžan uporabiti vse primerne in znosne ukrepe za ohranitev nevarnosti pod nadzorom ali za preprečitev nastanka škode. Če ne ravna tako, ravna krivdno, praviloma malomarno.
Dejstva so zgolj zunanje okoliščine življenjskega dogodka (in človekovega duševnega življenja), medtem ko je prerekanje samo po sebi procesno dejanje.
sposobnost biti stranka v postopku – pravna subjektiviteta fakultete – sklep o priznanju sposobnosti biti stranka
Po 10. čl. Zakona o visokem šolstvu je pravna oseba le univerza, vendar lahko članice (fakultete) samostojno nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun (kar je značilnost pravne osebe), ko gre za dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva. Za spore iz tovrstnih razmerij je upravičeno, da se fakulteti prizna sposobnost biti stranka. Ker gre za spor iz dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva, bi sodišče prve stopnje, če bi kot stranko v postopku štelo Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, moralo izdati sklep o priznanju sposobnosti biti stranka fakulteti.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev lastninske pravice – nova stvar – gradnja na tujem svetu
Določba 23. člen ZTLR je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa ga je razširila tudi na nepremičninsko področje. Za uporabo te določbe je sodna praksa postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina - zgolj izboljšava ne zadostuje.
škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
napačna vročitev – zamuda pri opravi procesnega dejanja – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nejasni razlogi sodbe – postavitev izvedenca – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga
Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.
Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 131/1, 131/2, 143, 143/5.
ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice – izločitev iz stečajne mase
Nepremičnini sta bili z izročitvijo lastniku izločeni iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni dolžnik, zato stečajni dolžnik z njima ne more več razpolagati. V okviru stečajnega postopka ju za poplačilo upnikov ne more vnovčiti, saj nista več njegova last.
vrnitev v prejšnje stanje – očitna pomota – domneva o umiku tožbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi sodišče s tem, da je pomotoma zapisalo v izpodbijani sklep da je „razsodilo“, meritorno odločilo o zadevi. Dejstvo, da je prišlo do umika tožbe zaradi izostanka strank s prvega naroka za glavno obravnavo predstavlja zgolj procesni sklep.
Če tožeča stranka uveljavlja ničnost darilne pogodbe med toženo stranko (darovalcem) in tretjim (obdarjencem), potem ima stranski intervenient (ki trdi, da je v resnici lastnik nepremičnine) pravni interes, da se udeleži postopka na strani tožeče stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064149
ZASP člen 170, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice – fotografija kot avtorsko delo – uporaba fotografij na spletu - začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda
Pri izdaji začasne odredbe po ZASP standarda težko nadomestljive ali nenadomestljive škode ni mogoče presojati zgolj s pomočjo smiselne uporabe splošnih pravil obligacijskega prava.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upokojitev - javni zavod na področju kulture - odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
obnova postopka – nov dokaz – nacionalizacija nepremičnin v coni B STO
Predlagani dokaz ni nov dokaz, zaradi katerega bi se moral prejšnji pravnomočno končan postopek, obnoviti. Novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko na njihovi podlagi bila izdana za predlagatelja obnove ugodnejša sodna odločba.
ZNP člen 4, 29. ZIKS člen 145. ZLNP člen 3. ZLPP člen 11.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi ZIKS - vrnitev nepremičnin v naravi - vrnitev nepremičnin v obliki odškodnine - zavezanec
ZIKS-G je pogoje vračanja odvzetega premoženja na podlagi ZIKS in na podlagi Zakona o denacionalizaciji - ZDEN v veliki meri izenačil.
Zahteva pritožnice za vrnitev spornih dveh parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice teh parcel bi bila upravičena le v primeru, če bi šlo za vračanje premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma, ki še ni bilo privatizirano. Po presoji pritožbenega sodišča pa takšnega statusa sporni nepremičnini nimata in zato ni mogoče njuno vračanje v naravi.