škoda - predhodna odredba - objektivna nevarnost - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 131/1, 131/2, 143, 143/5.
ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice – izločitev iz stečajne mase
Nepremičnini sta bili z izročitvijo lastniku izločeni iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni dolžnik, zato stečajni dolžnik z njima ne more več razpolagati. V okviru stečajnega postopka ju za poplačilo upnikov ne more vnovčiti, saj nista več njegova last.
vsebinske omejitve avtorske pravice – avtorska pravica
Na toženi stranki, ki se uveljavljanju materialne avtorske pravice upira s trditvijo, da je avtorska dela predvajala v okviru preizkušanja tehničnih naprav, je dokazno breme, da gre za uporabo avtorskih del, ki jo ZASP opredeljuje kot prosto uporabo, torej uporabo brez materialne odmene.
škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064149
ZASP člen 170, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice – fotografija kot avtorsko delo – uporaba fotografij na spletu - začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda
Pri izdaji začasne odredbe po ZASP standarda težko nadomestljive ali nenadomestljive škode ni mogoče presojati zgolj s pomočjo smiselne uporabe splošnih pravil obligacijskega prava.
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je tožena stranka konkretno in substancirano predlagala, zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da so bili pri plačilih po posameznih situacijah odbiti stroški res stroški, ki so nastali, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
Kdor ustvari nevarnost za druge ali jo ohranja, je dolžan uporabiti vse primerne in znosne ukrepe za ohranitev nevarnosti pod nadzorom ali za preprečitev nastanka škode. Če ne ravna tako, ravna krivdno, praviloma malomarno.
Dejstva so zgolj zunanje okoliščine življenjskega dogodka (in človekovega duševnega življenja), medtem ko je prerekanje samo po sebi procesno dejanje.
Če tožeča stranka uveljavlja ničnost darilne pogodbe med toženo stranko (darovalcem) in tretjim (obdarjencem), potem ima stranski intervenient (ki trdi, da je v resnici lastnik nepremičnine) pravni interes, da se udeleži postopka na strani tožeče stranke.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
stečaj glavnega dolžnika – solidarno poroštvo – prijava terjatve v stečajnem postopku – zastaranje terjatve – zavarovanje terjatve z zastavno pravico – ločitveni upnik – oprostitev plačila poroka – opustitev garancij s strani upnika – izbris zastavne pravice iz zemljiške knjige – skrbnost dobrega strokovnjaka – malomarnost upnika
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oz., če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
Skrben strokovnjak bi se moral zavedati, da z izgubo vrstnega reda za poplačilo iz zastavljene nepremičnine, najmanj oteži, če ne celo izgubi možnosti dejanskega poplačila.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev lastninske pravice – nova stvar – gradnja na tujem svetu
Določba 23. člen ZTLR je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa ga je razširila tudi na nepremičninsko področje. Za uporabo te določbe je sodna praksa postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina - zgolj izboljšava ne zadostuje.
dokazi in izvajanje dokazov – priznanje dejstev – izvedenec – nepotrebnost dokazovanja z izvedencem
Očitek kršitve določb postopka, ki naj bi bila zagrešena zaradi zavrnitve dokaza z izvedencem, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo in tudi pravilno pojasnilo, da je dejstvo, ki naj bi ga izvedenec ugotavljal (ali so podpisi na dvižnih listkih toženkini), ugotovilo že z zaslišanjem pritožnice, ki je vse relevantne podpise izrecno priznala kot svoje. Dokaz je bil zato popolnoma nepotreben.
ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/1, 108/4. ZFPPIPP člen 56, 121, 126.
pravdna stranka – sposobnost biti stranka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – stranke glavnega postopka – etažni lastnik
Ker pritožnik dejstva, da je etažni lastnik določenega posameznega dela objekta ni z ničemer izkazal, v pritožbenem postopku pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ni mogoče zaključiti, da ima pritožnik procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep kot stranka postopka.
delitev skupnega premoženja zakoncev – krajevna pristojnost sodišča – nepremičnine na območju več sodišč - določitev deležev na skupnem premoženju
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju še ne nastane solastnina na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Režim skupnega premoženja se lahko ukine le z delitvijo.
ZNP člen 4, 29. ZIKS člen 145. ZLNP člen 3. ZLPP člen 11.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi ZIKS - vrnitev nepremičnin v naravi - vrnitev nepremičnin v obliki odškodnine - zavezanec
ZIKS-G je pogoje vračanja odvzetega premoženja na podlagi ZIKS in na podlagi Zakona o denacionalizaciji - ZDEN v veliki meri izenačil.
Zahteva pritožnice za vrnitev spornih dveh parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice teh parcel bi bila upravičena le v primeru, če bi šlo za vračanje premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma, ki še ni bilo privatizirano. Po presoji pritožbenega sodišča pa takšnega statusa sporni nepremičnini nimata in zato ni mogoče njuno vračanje v naravi.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065195
ZOR člen 26, 72, 73, 107, 107/2, 132, 132/2, 133, 139, 139/1, 139/4, 210, 210/4, 488, 514. ZUN člen 73, 76č. ZPP člen 337, 337/1. ZOdvT člen 9.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sklenitev pogodbe - soglasje volj - do kdaj veže ponudba - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - odgovornost za stvarne napake - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - čezmerno prikrajšanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ugovor sočasne izpolnitve - sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine
Prodajna pogodba je bila v pretežni meri izpolnjena (tožnika sta nepremičnino izročila tožencema v posest že v juliju 1999, toženca sta velik del kupnine že plačala) in gre v konkretnem primeru za kršenje prepovedi (prometa z objekti, zgrajenimi brez lokacijskega dovoljenja in odločbe o dovolitvi priglašenih del) manjšega pomena, v posledici česar se ničnost sploh ne more uveljavljati.
Podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev sporne pogodbe, sta toženca utemeljevala s trditvami, da je bila kupoprodajna pogodba razdrta z izjavami, ki vsebujejo takšno voljo obeh strank. V tem obsegu je tožba nesklepčna, saj, če je bila pogodba (sporazumno) razdrta, je ni potrebno razveljavljati.
ZPP člen 335. ZFPPIPP člen 14, 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-1. ZOdvT tarifna številka 2100, 3100.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – blokada transkacijskega računa - čas nastopa insolventnosti – neenako obravnavanje upnikov – pogojevanje dobav – nagrada za narok – nagrada za preizkus možnosti za uspeh pravnega sredstva
Občasne blokade transakcijskega računa tožeče stranke, na katere se je sklicevala tožeča stranka v dokaz obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, le-tega ne dokazujejo oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna.
Obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ne dokazuje niti elektronsko sporočilo z dne 29. 2. 2008, iz katerega izhaja, da je tožena stranka nove dobave pogojevala s plačilom starih dobav. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bilo pogojevanje novih dobav s plačilom starih dobav običajna praksa. Zato bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati in dokazovati, da takšen način poslovanja ni bil običajen, česar pa ni storila.