ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu
Mnenje komisije o obstoju podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ne dokazuje, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ker se mnenje nanaša le na vprašanje, ali delodajalec ne more izvršiti dolžnosti, ki mu jo nalaga ZPIZ-1 v 101. členu, torej ali delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu.
ZOFVI člen 5.a, 14, 48. ZSPJS člen 3, 3.a. ZDR člen 204.
vzgoja in izobraževanje - plača - dokončna odločba
Za odločitev v sporu, v katerem tožnica zahteva plačilo višje plače, kot je bila določena z odločbami tožene stranke(osnovne šole) in kot jo je v spornem obdobju prejemala, je bistveno le, da so postale odločbe o določitvi plače dokončne in pravnomočne, ker jih tožnica ni izpodbijala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Četudi sta tožničine naloge po tem, ko je bilo njeno delovno mesto ukinjeno in ko je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, opravljala (v okviru drugih zadolžitev) delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu „delavec v proizvodnji“, to ne pomeni, da odpoved ni bila zakonita ali da bi morala tožena stranka tožnici ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto.
ZJU člen 24, 25, 25/1, 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69. ZDR člen 54, 204, 204/3. ZPP člen 286, 286/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - trditveno breme - prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Tožena stranka z navedbami (o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico) v pripravljalni vlogi, ki jo je podala v roku, kot ga je določilo sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo, ni prekludirana.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - delo na akord
Ni podana pravna podlaga, da bi se izplačila za delo na akord vštela v pokojninsko osnovo, saj ta izplačila niso bila izvedena kot gibljivi del plače za redno delo niti niso bila kot takšna javljena tožencu na obrazcu M4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom – obsojenčevo zdravstveno stanje
Kot je znano sta delo v splošno korist in hišni zapor dve različni nadomestitvi kazni zapora. Z vidika posameznikove prostosti je prva odprtega značaja, s tem da predpostavlja njegovo udejstvovanje, ki ga pri drugi, ki je še vedno zaprtega značaja, ni.
Zavarovanec ima v primeru, da je uveljavil pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, se reaktiviral in nato ponovno uveljavil pravico do pokojnine, dve možnosti, ali uveljavlja ponovno odmero pokojnine ali pa uveljavlja, da se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča za obdobje zavarovalne dobe, dopolnjene v času ponovnega zavarovanja.
odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 40.
solidarnostna pomoč - sodno varstvo
Solidarnostna pomoč predstavlja prejemek iz delovnega razmerja. Terjatev iz tega naslova je tako imenovana čista denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem. Predhodni postopek pri delodajalcu ni predpisan. Četudi delodajalec v takšnem postopku zahtevo za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči zavrne, to ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Glede na to, da za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem spornih zneskov plač izplačanih v letih od 1990 do 1994 v obliki komercialnih zapisov, ni pravne podlage in da je bilo o pokojnini že pravnomočno odločeno, je odločitev tožene stranke, da se takšna zahteva zavrže, pravilna.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
neupravičena obogatitev – pogodba o finančnem leasingu – odvzem vozila
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je upravičena do vrnitve tega, kar je plačala, zato ker ji tožena stranka potem, ko je dolg poravnala, ni izročila osebnega avtomobila, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšnega dogovora med strankama ni bilo, zato ne obstaja podlaga iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071843
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 111, 112, 116, 116/2, 117, 329.
tožba – (ne)vezanost sodišča na pravno podlago tožbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – rok za izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Ker sodišče upoštevaje določbo 3. odstavka 180. člena ZPP ni nikoli vezano na pomanjkanje opredelitve pravne kvalifikacije tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je avtonomno pri pravni razlagi uveljavljanih tožbenih zahtevkov, je lahko sodišče samo pravno ovrednotilo dejstveni substrat v tej pravdi uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Pogodba je razvezana po samem zakonu s trenutkom, ko poteče rok za izpolnitev pogodbe, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba. Sodna odločba je v sporu dekleratorne narave in zgolj ugotavlja nastop posledice. To velja tudi v konkretnem primeru, ko sta se stranki dogovorili, da mora toženec v primeru neizpolnitve (vseh ali zgolj dela) svojih pogodbenih obveznosti vrniti vsa že prejeta sredstva, kar pomeni, da je njegova obveznost predstavljala celoto. Od omenjenega dne dalje so torej ex tunc nastali tudi učinki razvezane pogodbe.
Toženec je bil dolžan upoštevati zanj neugodne davčne obremenitve in se zato upoštevaje določbo 2. odstavka 112. člena OZ ne more sklicevati na spremenjene okoliščine v smislu 1. odst. 112. člena OZ, ko bi moral celo sam zahtevati razvezo pogodbe, pa niti tega ni storil, temveč je kljub temu s podpisom aneksa soglašal, da bo navkljub povišanim davčnim obveznostim izpolnil vse svoje obveznosti v fiksnem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.