plačilo uporabnine – velikost zemljišča – višina uporabnine - neprerekana dejstva – postavitev izvedenca – litispendenca - vrstni red vračunavanja izpolnitve - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni ugovarjala višini uporabnine, zatrjevani s strani tožnice, neprerekana dejstva pa se skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Postavitev izvedenca bi morala zahtevati tožena stranka, če bi trdila, da zemljišče ni pravilno odmerjeno ali da je uporabnina previsoka, vendar kot rečeno, teh trditev ni postavila.
Zakonska določba vsebovana v 287. členu OZ (načelo vrstnega reda vračunanja izpolnitve), ki ga je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, je dispozitivne narave in ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
ZPP člen 7, 108, 180, 276, 339, 339/2 ,339/2-8. OZ člen 179.
zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - nepopolna tožba - konkreten poziv na dopolnitev tožbe - sodba presenečenja
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.
Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072311
OZ člen 3, 619. ZPP člen 229, 229/1, 238, 238/1.
podjemna pogodba – avtonomija volje – plačilo za delo - variabilni del cene – razvojno sanacijski program – uspešnost sanacije podjetja – dolžnost pričanja
Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna od tega, ali bi program, ki ga je izdelala tožeča stranka, lahko privedel do uspešne sanacije podjetja tožene stranke, kar je bil pogoj za plačilo variabilnega dela cene. Razlogi, ki jih navaja tožena stranka kot tiste, ki so preprečevali uspešno izvajanje programa po njenih prognozah iz razvojno sanacijskega programa, ne predstavljajo napak opravljenega dela v smislu instituta odprave napak pri pogodbi o delu. Zato navedbe tožeče stranke o odsotnosti grajanja napak, niso relevantnega pomena. Pravdni stranki sta se, skladno z avtonomijo volje, ki jo jima Obligacijski zakonik podeljuje, dogovorili, da bo tožeča stranka upravičena do izplačila variabilnega dela le v primeru, če bo na podlagi njenega razvojno sanacijskega programa, podjetje tožene stranke uspešno sanirano.
Če med staršema obstaja izvenzakonska skupnost se šteje, da je preživninska obveznost do skupnega otroka izpolnjena. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je potreben, ko starša ne živita skupaj. Če pa starša živita v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takega sporazuma pride na podlagi konkludentnih dejanj.
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 103.
navajanje dejstev - prekluzija – pojem krivde – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je svoje prepričanje (da stanovanje in hiša predstavljata skupno premoženje toženca in njegove partnerke) lahko oblikoval šele po zaslišanju toženca in hčerke. Ker tudi iz dotedanjih podatkov v spisu teh trditev ni mogel izpostaviti prej, je tožnik izkazal za verjetno, da teh navedb (brez svoje krivde) ni mogel podati do prvega naroka.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – izkaz nevarnosti – ugovorni postopek – opozorilo na posledice
Iz spisa ni razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika ob vročitvi ugovora hkrati opozorilo na posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ v primeru, da na ugovor ne odgovori. Po mnenju pritožbenega sodišča morebitna takšna kršitev s strani sodišča prve stopnje v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, pač pa je njegove navedbe kritično presojalo v povezavi s trditvami upnika v predlogu za izdajo predhodne odredbe in predloženimi dokazi.
Čeprav je pritožbena navedba, da so se opredmetena osnovna sredstva in dobiček dolžnika v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 minimalno zmanjšala, utemeljena, ter dolžnik s svojimi prilivi na račune ves čas pokriva tekoče izdatke, je bistveno, da dolžnik svoje obveznosti redno poravnava in ima v lasti tako opredmetena osnovna sredstva v višini 13.446.888,00 EUR kot tudi izkazan dobiček. Glede na to in glede na podatke iz letnega poročila za leto 2010 ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prezadolžen oziroma nelikviden, kar posledično pomeni, da nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve v konkretnem primeru onemogočena ali znatno otežena, ni podana.
Napačno je stališče pritožbe, da je v postopku zaznambe spora mogoče upoštevati samo tožbo in ne tudi kasnejših pripravljalnih vlog (na podlagi katerih je bila dovoljena sprememba tožbe). Bistveno je, da pravdno sodišče obravnava tožbo, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način in ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005115
ZPP člen 14, 394, 394-5. SPZ člen 10, 44, 44/2. OZ člen 6. ODZ paragraf 1500.
obnovljen postopek - lažno pričanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - skrbnost pri sklepanju pogodb - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - konkurenca pravnih naslovov - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
S stališča pravne varnosti je zaupanje v zemljiškoknjižne podatke vsekakor pomembno, zato je bilo s 1.1.2003, ko je začel veljati Stvarnopravni zakonik (SPZ) povzdignjeno iz zemljiškoknjižnega načela celo v eno od temeljnih načel stvarnega prava (člen 10 SPZ). V našem pravnem sistemu je bilo to potrebno prav zaradi podcenjujoče vloge zemljiške knjige v preteklosti, saj je bilo splošno znano, da se podatki vpisani v zemljiški knjigi niso pogosto ujemali z dejanskim pravnim stanjem. Zato se je pri sklepanju pravnih poslov glede nepremičnin v preteklosti zahtevala večja skrbnost kupca, saj se samo na zemljiškoknjižne podatke pogosto ni bilo mogoče zanesti.
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo na drugi formacijski dolžnosti kot je bila tista, na katero je bil imenovan. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače po dejanskem delu utemeljen.
pobot – pogodba o delu – odprava napak po drugem izvajalcu – rok za odpravo napak – odprava napak na račun izvajalca – pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Čeprav je toženka tožnici naknadno ponudila saniranje približno 40 m2, navedenih v mnenju ZAG z dne 8.3.2006, z izvedbo površinske prevleke, na kar tožnica ni več odgovorila, je imela tožnica takrat (v času tega dopisa) že možnost in pravico ravnati po 3. odstavku 639. člena OZ, saj je do takrat že večkrat brezuspešno potekel naknadni rok za odpravo napak.
Obstoj dogovora oziroma obstoj soglasja volj je stvar dejanskega stanja. Kadar naj bi šlo za ustni dogovor, mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, ali je do tega res prišlo ali ne.
ZJU člen 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja -
Tožena stranka je ravnala zakonito, čeprav ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je v imenu tožnika kot opravičilo zaradi izostanka z zagovora poslala njegova mati. Tožnik bi lahko že pred predvidenim zagovorom poslal svoj pisni zagovor ali pa bi pooblastil drugo osebo za podajo zagovora. Tožena stranka zaradi kratkih, z zakonom predpisanih rokov, ni mogla odlašati z podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2, 90/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka - izvršba na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice – zaprt transakcijski račun dolžnika - ustavitev izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka – navidezna obrazložitev
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
Tožeča stranka nosi dokazno breme za svoje trditve, da so bile vtoževane asignacije nakazane toženi stranki kot upniku, tožena pa, da ni bila upnik asignacij, ampak je morala prejete zneske nakazati naprej naslednjim upnikom. Le za zneske, ki jih je nakazovala upnikom drugotožeče stranke (kot njen dolžnik), ne more biti oseba, v korist katere je bilo skladno 2. odst. 129. člena ZPPSL izpodbijano pravno dejanje storjeno.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do odškodnine – procesne predpostavke – izčrpanje pospešitvenh sredstev
Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.
prometna nesreča – laična presoja sodišča – postavitev izvedenca – neprilagojena hitrost – neustrezna oprema – vožnja po desni
Zgolj na podlagi skice kraja prometne nesreče in fotografij s kraja prometne nesreče ter laične presoje sodišča o poteku gibanja vozil, ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katera od obdolžencema očitanih kršitev je bila neposredni vzrok za nastanek prometne nesreče in ali je kateri od obdolžencev imel objektivne možnosti preprečiti nastanek nesreče. To bi lahko povedal šele izvedenec cestnoprometne stroke, ki bi ga tudi po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče moralo angažirati, da bi dejansko stanje lahko ugotovilo popolno in pravilno.