Ker se določbe o odložitvi izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja uporabljajo za storilce, ki jim je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1.10.2011 dalje, v predmetni zadevi pa je storilcu sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bil izdan že 6.7.2011, bi prvostopenjsko sodišče storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo zavreči kot nedovoljenega in ne kot nepopolnega.
Kot osnovo za odločitev o višini odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče vzeti zneska v višini razlike v plači med plačo, do katere bi bil delavec upravičen, in plačo, ki jo je v tem času prejemal pri drugem delodajalcu (kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje). Osnova za odmero te odškodnine je namreč določena z ZDR kot plača delavca, izplačana v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delavec je v sporu, v katerem uspe z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delno uspe z zahtevkom za plačilo odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, upravičen do povrnitve stroškov postopka v celoti, saj gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je tožnica posest še vedno imela, ker je kot posestnica ključev imela še vedno možnost kadarkoli v stanovanje vstopiti. Tak sklep bi bil morda možen le, če ob dejanski izselitvi z dopisom tožnica ne bi izrecno izrazila volje ne imeti več stanovanja v neposredni posesti.
delitev stvari – delitev skupnega premoženja - ustanovitev stvarne služnosti – nujna pot
V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče ob izpolnjenosti pogojev po 125. členu ZNP po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, ki ima značaj nujne poti.
ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 24, 66. ZDR člen 235, 235/2.
sprememba delodajalca - prevzem - začasni prevzem
Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe o izvajanju prehranskih storitev (v letu 2001) in prerazporeditvijo delavk prenehala opravljati dejavnost storitev organizirane prehrane za svoje delavce. Šlo je za razporeditev k drugemu delodajalcu (ki je to dejavnost opravljal za toženo stranko), ki je bila trajnejše narave. Ker ni šlo za začasno razporeditev k drugemu delodajalcu z mirovanjem pravic pri toženi stranki, tožnice po prenehanju veljavnosti pogodb o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu nimajo pravice do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki, ampak le pravice po drugem odstavku 235. člena ZDR; to je pravico do ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko, razen če se je potreba po opravljanju tega dela spremenila oz. je prenehala iz poslovnega razloga.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 42, 126, 130, 137. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 49, 49/1.
zamudna sodba - sistem afirmativne litiskontestacije - pritožbeni razlog - prikrajšanje pri plači - znižanje plače - dodatek k plači
Navedbe tožene stranke, s katerimi pojasnjuje razloge za izplačilo nižje plače, kot je bila dogovorjena s tožnikovo pogodbo o zaposlitvi (nedoseganje pričakovanih rezultatov), pri presoji zakonitosti zamudne sodbe niso upoštevne (saj se zamudne sodbe ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja).
Tožnik je delno umaknil tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka. Glede na to ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Utemeljenost odpovednega razloga je sicer treba presojati glede na navedbe v sami odpovedi, vendar to v konkretnem primeru ne pomeni, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita le, če bi tožena stranka dokazala, da je promet upadel za 50 % (kot je navedla v odpovedi), ni pa zakonita, ker je promet upadel za manj, to je za 30 %.
tožba na ničnost sodne poravnave – tožba na razveljavitev sodne poravnave – izredno pravno sredstvo
Po uveljavitvi ZPP/99 je tožba na razveljavitev sodne poravnave navedena v poglavju z izrednimi pravnimi sredstvi in v določbi člena 392, ki ne predvideva dopustnosti tožbe na ničnost sodne poravnave.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - odjava iz zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - regres za letni dopust
Tožena stranka je tožnika, preden mu je poslala vabilo na zagovor, odjavila iz socialnih zavarovanj in mu prekinila delovno razmerje. Takšno ravnanje je sicer nepravilno, vendar sankcija zanj v primeru obstoja razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni v tem, da je celotna odpoved nezakonita, temveč je nezakonita le odločitev o datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati šele z dnem, ko je bila izredna odpoved vročena tožniku).
javni uslužbenec - policist - pravna pomoč - kazenski postopek
Pri presoji odločb, s katerima tožniku (policistu, zoper katerega je uveden kazenski postopek) ni bila priznana pravica do pravne pomoči, kot jo ureja 73. člen ZPol, je bistveno vprašanje, ali je tožnik ravnal v skladu s predpisi.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane
Tožena stranka na tožbo v postavljenem roku ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so v zvezi z zahtevki za plačilo plač in regresov za letni dopust in za povračilo stroškov v zvezi z delom izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 238, 260, 286.b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - pravna oseba - zakoniti zastopnik - zaslišanje strank - zaslišanje prič - bistvena kršitev določb postopka - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Glede na to, da je tožnica z navedbo, da bi tožena stranka morala pojasniti, v kakšnem obsegu se je poslovanje zmanjšalo in to tudi številčno opredeliti, dejansko ugovarjala obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do tega, ali je bil podan (in utemeljen) zatrjevani poslovni razlog. Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 126, 126/2, 141, 143. SKPgd člen 43, 43/1, 43/3, 45, 45/2, 49.
plača - del plače za delovno uspešnost - kolektivna delovna uspešnost - negativna stimulacija - nadurno delo - efektivno delo - delovni čas
Čas, ko je tožnica potovala od tožene stranke do naročnikov revizij oziroma do pravnih oseb, pri kateri je tožena stranka izvajala revizijo, se šteje v delovni čas tožnice.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožniku očitano ravnanje, to je, da je v spornem obdobju s službenim vozilom v službenem času večkrat odpeljal odpadno železo, ki ga tožena stranka ločeno zbira na odlagališču, in ga prodal v svojem imenu in za svoj račun, predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako na podlagi 1. alinee kot na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Upoštevaje specifičnost pravdnega postopka, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ter dejstvo, da ZIZ ne predpisuje več obveznosti predložitve listin k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, četrtega odstavka 69. člena ZPP ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožeča stranka listino, na kateri utemeljuje sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, zavezana priložiti najkasneje s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, t. j. v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi in napotitvi zadeve na pravdo.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - vloga, vložena v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje bi moralo z vlogami tožnika, ki jih je poslal v tujem jeziku (kot prošnjo za preložitev naroka oziroma kot opravičilo zaradi neudeležbe na naroku), ravnati, tako da bi tožnika pozvalo, da jih prevede v slovenski jezik. Šele na ta način bi lahko presodilo, ali je imel tožnik opravičene razloge za izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
Tožnica je bila že od prvega dne (30. 4. 2010) zaradi možganske kapi nepokretna, nesposobna hoje, po odvajalih nečista, imela je hlačne plenice in se ni mogla samostojno hraniti, oblačiti, slačiti. Šele po izvajanju intenzivne fizioterapije v negovalni bolnišnici je bilo pri njej doseženo izboljšanje zdravstvenega stanja. Ne glede na to, da se je v obdobju od 30. 4. 2010 do 28. 6. 2010 še zdravila oziroma da je bila na medicinski rehabilitaciji, je že od 30. 4. 2010 potrebovala pomoč in postrežbo najmanj za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Za takšen obseg dodatka za pomoč in postrežbo bilo stanje že 30. 4. 2010 dokončno oziroma se je zdravstveno stanje v času zdravljenja iz stanja, ko tožnica ni bila sposobna opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb, izboljšalo na stanje, ko ni sposobna opravljati le večine osnovnih življenjskih potreb.