pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Glede na to, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tem sporom, v katerem je tožnica uveljavljala, da se njena nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sporom o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delavec v obeh sporih, če ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do ustrezne odškodnine. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu.
protipravno ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek - smrt bližnjega
Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – nadomestna izpolnitev
Izpodbojno je ravnanje stečajnega dolžnika, ki se navzven sicer izkaže v pravnoformalnem pobotu vzajemnih terjatev, ima pa dejansko naravo nadomestne izpolnitve, t.j. izpolnitve stečajnega dolžnika upniku. V obravnavani situaciji pravdni stranki nastopata v povsem obrnjenih vlogah. Tudi, če je imel obravnavani sklop ravnanj pravdnih strank naravo nadomestne izpolnitve, je šlo kvečjemu za nadomestno izpolnitev dolžnika (stečajnega dolžnika) stečajnemu dolžniku in ne obratno.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - samostojni podjetnik - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust
Ker je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena po pravilih o osebni vročitvi na naslovu, ki je za toženca - samostojnega podjetnika - vpisan v register, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov v zvezi z delom in za plačilo regresa za letni dopust ugodilo.
ZDSS-1 člen 6.a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZDR člen 126, 126/2. OZ člen 82, 82/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 46.
kolektivni delovni spor - spor o izvrševanju kolektivne pogodbe - razlaga pogodb - usklajevanje plač - del plače iz naslova delovne uspešnosti - tožbeni zahtevek
Če bi stranki kolektivne pogodbe izrazili skupno voljo, da se pri izračunu višine plač upošteva vsaka sprememba življenjskih stroškov (torej tudi znižanje), bi moralo biti to izrecno zapisano v kolektivni pogodbi oz. prilogi k njej. Ker pa ta govori le o dvigu in rasti plač, ne pa tudi o možnosti znižanja plač, če se življenjski stroški zmanjšajo, nasprotni udeleženec ni ravnal zakonito (je kršil kolektivno pogodbo) s tem, ko je plače znižal na račun zmanjšanja življenjskih stroškov.
Spor glede pravilnega obračunavanja plač glede na določbe kolektivne pogodbe spada med spore o izvrševanju kolektivne pogodbe med strankama. Gre za kolektivni spor o pravicah, ki nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev. Ker gre za tak spor, je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predloga, kot ga je postavil, to je, da nasprotni udeleženec delavcem na novo obračuna plače, tako da upošteva pravilno vrednost izhodiščne plače glede na rast življenjskih stroškov, ter da delavcem izplača razliko med izplačanimi plačami in plačami, ki bi jih morali prejeti.
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen. Zgolj zaradi dejstva, da tožena stranka nima sredstev za izplačilo plač zaposlenim in da obremenjuje nepremičnine s hipotekami, ni izkazana subjektivna (ampak le objektivna) nevarnost, da bo (zaradi ravnanja tožene stranke) izpolnitev terjatve tožnika onemogočena oziroma otežena.
SPZ člen 206, 207, 209. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3.
fiduciarna cesija – ločitvena pravica – obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi – obličnost notarskega zapisa – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – dobra vera
Obvestilo dolžniku o odstopljeni terjatvi nima enakega učinka kot notarski zapis sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje. Dejstvo, da SPZ v drugem odstavku 209. člena predpisuje obličnosti notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, ne le izdane, ampak tudi sestavljene s sodelovanjem notarja, kaže na to, da se z najstrožjo obličnostjo poskuša preprečiti morebitne zlorabe in zaščititi druge fiduciantove upnike.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – spor majhne vrednosti – zahteva za razpis naroka – narok v sporu majhne vrednosti – trajna pogodbena razmerja – dobava električne energije – domneva izpodbojnosti – plačilo tekoče dobave blaga in storitev – objektivni pogoj izpodbijanja – subjektivni pogoj izpodbijanja - asignacija
Upoštevaje, da ZPP opozorilne dolžnosti sodišča, z izjemo opozorila v vabilu na glavno obravnavo, ne predvideva, ter dejstvo, da sta bili obe pravdni stranki zastopani po pooblaščencih – odvetnikih, ki so jim oziroma bi jim morale biti določbe ZPP (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, višje sodišče sodi, da pritožbene navedbe tožene stranke glede očitane opustitve opozorila niso utemeljene.
Tožeča stranka bi morala, da bi bil predlog za razpis naroka pravočasen, le-tega podati bodisi v tožbi bodisi v prvi pripravljalni vlogi. Ker tožeča stranka razpisa naroka ni pravočasno predlagala, se šteje, da ga sploh ni zahtevala.
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje smiselno trdila, da je bilo plačilo (izpolnitev stečajnega dolžnika preko asignata) opravljeno v roku, ki v skladu z izoblikovano poslovno prakso med poslovnima subjektoma velja za običajnega. V kolikor plačilo ne bi bilo opravljeno v običajnemu roku, bi se dobava električne energije ustavila in poslovno razmerje med strankama bi se zaključilo. Do tega pa očitno ni prišlo. Tudi navedba tožene stranke, da zamude pri plačilu računov niso bile posebej dolge, kaže na to, da je bilo plačevanje računov s takšno zamudo, kakršna je bila pri obravnavanem plačilu, običajna poslovna praksa med toženo stranko in stečajnim dolžnikom.
pogodba o razdružitvi solastnine – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Predlagatelja sta predlagala vpis na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom med predlagateljema, s katero sta si nepremičnine, glede katerih teče vpis, kot solastne razdelila tako, da upoštevaje velikost solastnih deležev družba A. pridobi v izključno last nepremičnini parc.št. 1508/13 in 1508/14, ostale pa ravno tako v izključno last R.K. Taka pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani zgoraj navedeni pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1. Na tovrstne situacije, kot je obravnavana, se zato po oceni pritožbenega sodišča določba 38. člena ZZK-1 ne nanaša.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSV člen 27, 27/1. ZDoh-2 člen 44.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plača - povračilo stroškov prehrane med delom – povračilo stroškov prevoza na delo
Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se ne upošteva povračila stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom.
ZDen člen 88. ZZad člen 74, 81. ZLPP člen 15, 15/2. ZZK-1 člen 243.
vrnitev premoženja v naravi - zadruga - začasna odredba po ZLPP - začasna odredba po ZZad - ničnost pogodbe - izbrisna tožba
Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe pravna prednica prvotoženke, ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
Upravičenci imajo po predpisih o denacionalizaciji pravico (in ne dolžnost) zavarovati svoje zahtevke (do zadrug) po določbah ZLPP, ki se nanašajo na varstvo pravic nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (88. člen), ki za primer kršitve določa sankcijo ničnosti, je bila določena v javnem interesu, zato dobra vera strank ne vpliva na veljavnost poslov in ne izključuje možnosti izbrisne tožbe za dosego prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
spor majhne vrednosti - domneva alkoholiziranosti – prometna nezgoda
Izpostavljena domneva alkoholiziranosti res na toženca prevali dokazno breme, da dokaže, da v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola in bi v primeru, če teh dejstev ne bi uspel prepričljivo dokazati, bil zahtevek tožnice utemeljen, vendar pa je toženec v postopku uspel izpodbiti domnevo o alkoholiziranosti, kajti opustitev obvestiti policijo o prometni nesreči, še ne pomeni, da toženec ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti. Glede na to, da dejanske okoliščine utemeljujejo zaključek, da toženec v času prometne nesreče ni bil pod vplivom alkohola, vprašanje opustitve prijave nesreče za odločitev ni več relevantno.
pravočasno plačilo sodne takse – ugovor se ne šteje za umaknjen
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče štelo ugovor za umaknjen, ker je ugotovilo, da predlagateljica v osem dnevnem roku ni plačala sodne takse. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagateljica prejela nalog 6.9.2011, kar ni sporno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da je predlagateljica dne 7.9.2011 plačala dolžni znesek sodne takse, torej pravočasno (v okviru danega 8-dnevnega roka), od koder je tudi razvidno, da se tako številka računa kot referenca ujemata s številkami navedenimi v plačilnem nalogu.
zaznamba spora – vrsta spora, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi
Predlog predlagateljev, ki je podlaga za predlagani vpis zaznambe ne ustreza nobenemu od navedenih primerov (predlagatelja ne zahtevata, da se ugotovi, da sta onadva (so)lastnika obravnavanih nepremičnin, njun zahtevek je dajatvene narave), navedeni predlog torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
sosporništvo - enoten postopek - odlog izvršbe - izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi na nepremičnino
Upniki v postopku izvršbe na isto nepremičnino dolžnika niso enotni in še manj nujni sosporniki (1). Določilo 171. člena ZIZ pomeni procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat, to pa vsekakor ne pomeni, da so izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – sklep ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku
Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri nepremičnini, pri kateri se predlaga vpis, lastninska pravica vpisana v korist MOL. Da bi MOL sodelovala v postopku izvršbe, v kateri je bila predmet prodaje obravnavana nepremičnina, pritožnik ne zatrjuje. Torej se sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, na MOL ne more nanašati in jo ne more zavezovati (subjektivne meje pravnomočnosti). Glede na navedeno se pokaže odločitev sprejeta z izpodbijanim sklepom, v celoti pravilna. V izpodbijanem sklepu je namreč ugotovljeno, da je iz navedenega sklepa o izročitvi razviden el prenos lastninske pravice od dolžnice S.L. Na kupca – predlagatelja. V zemljiški knjigi pa je pri nepremičnini lastninska pravica vpisna v korist MOL, zaradi česar bi moral predlagatelj svojemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino, ki bi izkazovala prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika MOL na S.L.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0005071
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 191. ZIZ člen 272.
ustanovitev nujne poti – sodelovanje (so)lastnikov udeleženih nepremičnin – enotni sosporniki – regulacijska začasna odredba
Predlagatelja kot solastnika predlagata ustanovitev nujne poti preko nepremičnin, ki so v lasti prve, druge in tretje nasprotne udeleženke. Četrti in peti nasprotni udeleženec sta solastnika nepremičnine, v korist katere naj se dovoli nujna pot. Kdaj morajo v postopku sodelovati kot enotni sosporniki vsi solastniki nepremičnine, je odvisno od tega, ali gre za gospodujočo ali služečo nepremičnino.