ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Ker iz štampiljke o prejemu ne izhaja, da bi dolžnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 3. 10. 2011, kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP še pravočasno, temveč izhaja, da jo je vložila neposredno pri sodišču dne 4. 10. 2011, torej po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 10. 2011, je njena pritožba prepozna.
ZFPPIPP člen 131, 132, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28. ZPP člen 341, 365, 365-3.
zakonita subrogacija – preživnina - osebni stečaj - prednostne terjatve – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja
Na podlagi 28. člena Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju ZJSRS) preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu, terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na Javni jamstveni in preživninski sklad RS (v nadaljevanju sklad). Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika, v obravnavanem primeru sklad, po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami, kar pomeni, da gre še vedno za preživninsko terjatev, vendar novega upnika do preživninskega zavezanca. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni.
predznamba zastavne pravice – sklep o zavarovanju – predhodna odredba – pravnomočnost odločbe
Zemljiškoknjižno sodišče je odločalo o predznambi zastavne pravice za zavarovanje terjatve do višine 15.240,00 EUR, na podlagi sklepa o zavarovanju – predhodne odredbe, s katero je bila odrejena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi (gre za pritožnika v tej zadevi) nepremičnini. Zmotno je pritožnikovo ugovorno in pritožbeno stališče, da bi morala biti sodna odločba, ki predstavlja podlago za odrejeni vpis, pravnomočna. Relevantni 51. člen ZZK-1, ki ga je potrebno uporabiti v tej zadevi, pravnomočnosti predhodne odredbe ne zahteva, kar je povsem logično glede na ureditev instituta predznambe in tudi v skladu z namenom, ki ga ima predhodna odredba kot instrument zavarovanja po določbah ZIZ.
protipravno ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek - smrt bližnjega
Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.
ZPP člen 311, 318, 318/1, 318/4. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/4, 185, 185/1, 185/1-1.
nadomestilo za uporabo fonogramov – tarifa – skupni sporazum - mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost zahtevka – nadomestilo za izkoriščanje sorodnih pravic – civilna kazen – nedoločen zahtevek
Materialnopravna ocena sodišča prve stopnje, da zahtevek tožeče stranke po mesečnem poročanju o obsegu javnega priobčevanja fonogramov ni utemeljen, je pravilna. Res je, da ZASP v četrtem odstavku 159. člena nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, hkrati pa je opustitev te dolžnosti sankcionirana kot prekršek v smislu 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP. Sodišče prve stopnje je zato zavzelo pravilno stališče, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tudi glede na določilo 311. člena ZPP, sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom za predložitev podatkov v bodoče do sklenitve ustrezne pogodbe ne more uspeti.
SPZ člen 206, 207, 209. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3.
fiduciarna cesija – ločitvena pravica – obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi – obličnost notarskega zapisa – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – dobra vera
Obvestilo dolžniku o odstopljeni terjatvi nima enakega učinka kot notarski zapis sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje. Dejstvo, da SPZ v drugem odstavku 209. člena predpisuje obličnosti notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, ne le izdane, ampak tudi sestavljene s sodelovanjem notarja, kaže na to, da se z najstrožjo obličnostjo poskuša preprečiti morebitne zlorabe in zaščititi druge fiduciantove upnike.
Po določbi 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Pri tem presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, v vsebino sklepa o izvršbi pa se ne more spuščati.
verzija – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – konkretizacija pritožbenih navedb
Pravdni postopek ni namenjen preverjanju pravilnosti obračunov samih po sebi; če tožeča stranka svojih navedb določno ne opredeli, sodišče ni dolžno pregledovati in kontrolirati vsako listino posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0069496
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 242. ZPP člen 316, 316/1. OZ člen 148. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - slabo pravdanje - odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe
V konkretnem primeru je pripoznava tožbenega zahtevka ravnanje v nasprotju s Pravili OZZ. Slednja v drugem odstavku 242. člena določajo, da se mora zavarovanec (v konkretnem primeru delavka) ravnati v skladu s prejeto odločbo zdravstvene komisije tudi v primeru, če vloži tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da je delavka prejela odločbi tožene stranke, po katerih ni bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času (pač pa le v polovičnem), hkrati pa ni ravnala po navedenih pravilih, ni jasno, zakaj je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, s katerim je delavka izpodbijala dokončno odločbo z dne 12.12.2005 in delno prvostopno odločbo z dne 8.11.2005. Sodišče prve stopnje toženi stranki torej utemeljeno očita slabo pravdanje pred Delovnim sodiščem, še zlasti, ker ugotovitev razlogov za zadržanost od dela velja za naprej, nikakor pa je ni mogoče ugotavljati za nazaj.
odstop terjatve – odstop terjatve s pogodbo – prenos pogodbe – cesija – cesijska pogodba
Določila Pogodbe so jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana. Med družbo M. d.o.o. (kot cedentom) in tožečo stranko (kot cesionarjem) je bila sklenjena cesijska pogodba.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - samostojni podjetnik - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust
Ker je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena po pravilih o osebni vročitvi na naslovu, ki je za toženca - samostojnega podjetnika - vpisan v register, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov v zvezi z delom in za plačilo regresa za letni dopust ugodilo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Glede na to, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tem sporom, v katerem je tožnica uveljavljala, da se njena nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sporom o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delavec v obeh sporih, če ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do ustrezne odškodnine. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064131
ZTLR člen 29, 33. OZ člen 137, 1060. ZOR člen 73, 126, 127, 137, 138, 354, 361. ZPP člen 3.
menjalna pogodba – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – vpis v zemljiško knjigo – kogentna določba – ugotavljanje dejstev mimo trditev – odložni pogoj – zastaranje – družbena lastnina – priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini – teorija realizacije – nemožnost izpolnitve pogodbe
Določba 33. člena ZTLR o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini (šele) z vpisom v zemljiško knjigo je kogentne narave; morebitna drugačna določba v (menjalni) pogodbi ne more imeti drugačnega učinka. Sodišče s takšno ugotovitvijo ni šlo preko trditvene podlage strank.
(Zgolj) izpolnitev menjalne pogodbe (73. člen ZOR) ne more imeti za posledico pridobitev lastninske pravice, saj manjka vpis v zemljiško knjigo.
V trenutku, ko bi bil vpis v zemljiško knjigo možen, toženka ni bila več lastnica nepremičnine (z menjalno pogodbo jo je prenesla na tožnico), zato gre za objektivno nemožnost izpolnitve pogodbe in je pogodba prenehala.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - odvetnik - zavrženje revizije
Tožnica je revizijo vložila po odvetniku na nepristojno sodišče (VS RS). Ker je bila revizija na pristojno sodišče, to je sodišče prve stopnje, odstopljena po poteku roka, v katerem je revizijo treba vložiti, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno zavrglo, saj je tožnico zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik, tako da ne gre za nevednost ali očitno pomoto na strani tožnice.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpravnina - regres za letni dopust
Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar navedenega pritožbeno sodišče ni preizkušalo, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - poslovodna oseba - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je bila soustanoviteljica tožene stranke, kljub temu pa je svoje delo pri toženi stranki opravljala po navodilih zakonitega zastopnika tožene stranke. Za svoje delo je prejemala plačilo in povračilo stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust, delo je opravljala glede na določen 8-urni delovni čas, tako da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, ki ni zakonito prenehalo z odjavo iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
ZDSS-1 člen 6.a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZDR člen 126, 126/2. OZ člen 82, 82/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 46.
kolektivni delovni spor - spor o izvrševanju kolektivne pogodbe - razlaga pogodb - usklajevanje plač - del plače iz naslova delovne uspešnosti - tožbeni zahtevek
Če bi stranki kolektivne pogodbe izrazili skupno voljo, da se pri izračunu višine plač upošteva vsaka sprememba življenjskih stroškov (torej tudi znižanje), bi moralo biti to izrecno zapisano v kolektivni pogodbi oz. prilogi k njej. Ker pa ta govori le o dvigu in rasti plač, ne pa tudi o možnosti znižanja plač, če se življenjski stroški zmanjšajo, nasprotni udeleženec ni ravnal zakonito (je kršil kolektivno pogodbo) s tem, ko je plače znižal na račun zmanjšanja življenjskih stroškov.
Spor glede pravilnega obračunavanja plač glede na določbe kolektivne pogodbe spada med spore o izvrševanju kolektivne pogodbe med strankama. Gre za kolektivni spor o pravicah, ki nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev. Ker gre za tak spor, je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predloga, kot ga je postavil, to je, da nasprotni udeleženec delavcem na novo obračuna plače, tako da upošteva pravilno vrednost izhodiščne plače glede na rast življenjskih stroškov, ter da delavcem izplača razliko med izplačanimi plačami in plačami, ki bi jih morali prejeti.