ZFPPIPP člen 131, 132, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28. ZPP člen 341, 365, 365-3.
zakonita subrogacija – preživnina - osebni stečaj - prednostne terjatve – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja
Na podlagi 28. člena Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju ZJSRS) preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu, terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na Javni jamstveni in preživninski sklad RS (v nadaljevanju sklad). Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika, v obravnavanem primeru sklad, po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami, kar pomeni, da gre še vedno za preživninsko terjatev, vendar novega upnika do preživninskega zavezanca. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Ker iz štampiljke o prejemu ne izhaja, da bi dolžnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 3. 10. 2011, kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP še pravočasno, temveč izhaja, da jo je vložila neposredno pri sodišču dne 4. 10. 2011, torej po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 10. 2011, je njena pritožba prepozna.
SPZ člen 206, 207, 209. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3.
fiduciarna cesija – ločitvena pravica – obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi – obličnost notarskega zapisa – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – dobra vera
Obvestilo dolžniku o odstopljeni terjatvi nima enakega učinka kot notarski zapis sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje. Dejstvo, da SPZ v drugem odstavku 209. člena predpisuje obličnosti notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, ne le izdane, ampak tudi sestavljene s sodelovanjem notarja, kaže na to, da se z najstrožjo obličnostjo poskuša preprečiti morebitne zlorabe in zaščititi druge fiduciantove upnike.
Po določbi 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Pri tem presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, v vsebino sklepa o izvršbi pa se ne more spuščati.
predznamba zastavne pravice – sklep o zavarovanju – predhodna odredba – pravnomočnost odločbe
Zemljiškoknjižno sodišče je odločalo o predznambi zastavne pravice za zavarovanje terjatve do višine 15.240,00 EUR, na podlagi sklepa o zavarovanju – predhodne odredbe, s katero je bila odrejena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi (gre za pritožnika v tej zadevi) nepremičnini. Zmotno je pritožnikovo ugovorno in pritožbeno stališče, da bi morala biti sodna odločba, ki predstavlja podlago za odrejeni vpis, pravnomočna. Relevantni 51. člen ZZK-1, ki ga je potrebno uporabiti v tej zadevi, pravnomočnosti predhodne odredbe ne zahteva, kar je povsem logično glede na ureditev instituta predznambe in tudi v skladu z namenom, ki ga ima predhodna odredba kot instrument zavarovanja po določbah ZIZ.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpravnina - regres za letni dopust
Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar navedenega pritožbeno sodišče ni preizkušalo, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - odvetnik - zavrženje revizije
Tožnica je revizijo vložila po odvetniku na nepristojno sodišče (VS RS). Ker je bila revizija na pristojno sodišče, to je sodišče prve stopnje, odstopljena po poteku roka, v katerem je revizijo treba vložiti, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno zavrglo, saj je tožnico zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik, tako da ne gre za nevednost ali očitno pomoto na strani tožnice.
ZDSS-1 člen 6.a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZDR člen 126, 126/2. OZ člen 82, 82/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 46.
kolektivni delovni spor - spor o izvrševanju kolektivne pogodbe - razlaga pogodb - usklajevanje plač - del plače iz naslova delovne uspešnosti - tožbeni zahtevek
Če bi stranki kolektivne pogodbe izrazili skupno voljo, da se pri izračunu višine plač upošteva vsaka sprememba življenjskih stroškov (torej tudi znižanje), bi moralo biti to izrecno zapisano v kolektivni pogodbi oz. prilogi k njej. Ker pa ta govori le o dvigu in rasti plač, ne pa tudi o možnosti znižanja plač, če se življenjski stroški zmanjšajo, nasprotni udeleženec ni ravnal zakonito (je kršil kolektivno pogodbo) s tem, ko je plače znižal na račun zmanjšanja življenjskih stroškov.
Spor glede pravilnega obračunavanja plač glede na določbe kolektivne pogodbe spada med spore o izvrševanju kolektivne pogodbe med strankama. Gre za kolektivni spor o pravicah, ki nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev. Ker gre za tak spor, je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predloga, kot ga je postavil, to je, da nasprotni udeleženec delavcem na novo obračuna plače, tako da upošteva pravilno vrednost izhodiščne plače glede na rast življenjskih stroškov, ter da delavcem izplača razliko med izplačanimi plačami in plačami, ki bi jih morali prejeti.
pogodba o razdružitvi solastnine – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Predlagatelja sta predlagala vpis na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom med predlagateljema, s katero sta si nepremičnine, glede katerih teče vpis, kot solastne razdelila tako, da upoštevaje velikost solastnih deležev družba A. pridobi v izključno last nepremičnini parc.št. 1508/13 in 1508/14, ostale pa ravno tako v izključno last R.K. Taka pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani zgoraj navedeni pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1. Na tovrstne situacije, kot je obravnavana, se zato po oceni pritožbenega sodišča določba 38. člena ZZK-1 ne nanaša.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Stranki nista bili soglasni o tem, ali je do škodnega dogodka (glede katerega tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke) prišlo na delu pri toženi stranki. Kljub temu se sodišče prve stopnje do tega odločilnega dejstva ni opredelilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Glede na to, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tem sporom, v katerem je tožnica uveljavljala, da se njena nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sporom o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delavec v obeh sporih, če ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do ustrezne odškodnine. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0069496
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 242. ZPP člen 316, 316/1. OZ člen 148. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - slabo pravdanje - odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe
V konkretnem primeru je pripoznava tožbenega zahtevka ravnanje v nasprotju s Pravili OZZ. Slednja v drugem odstavku 242. člena določajo, da se mora zavarovanec (v konkretnem primeru delavka) ravnati v skladu s prejeto odločbo zdravstvene komisije tudi v primeru, če vloži tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da je delavka prejela odločbi tožene stranke, po katerih ni bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času (pač pa le v polovičnem), hkrati pa ni ravnala po navedenih pravilih, ni jasno, zakaj je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, s katerim je delavka izpodbijala dokončno odločbo z dne 12.12.2005 in delno prvostopno odločbo z dne 8.11.2005. Sodišče prve stopnje toženi stranki torej utemeljeno očita slabo pravdanje pred Delovnim sodiščem, še zlasti, ker ugotovitev razlogov za zadržanost od dela velja za naprej, nikakor pa je ni mogoče ugotavljati za nazaj.
Ker na podlagi upnikovih navedb ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana (da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo kot tožnik v tem sporu izpodbija, nezakonita), niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Iz tega razloga se ni treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oziroma ali dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazalo, da je neutemeljena, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic kot tistih, ki bi brez izdaje začasne odredba nastale upniku.
protipravno ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek - smrt bližnjega
Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.
verzija – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – konkretizacija pritožbenih navedb
Pravdni postopek ni namenjen preverjanju pravilnosti obračunov samih po sebi; če tožeča stranka svojih navedb določno ne opredeli, sodišče ni dolžno pregledovati in kontrolirati vsako listino posebej.
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto
Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po določbi 77. člena ZPol za enostransko spreminjanje pogodbe o zaposlitvi s strani predstojnika (razporeditev oziroma napotitev brez soglasja javnega uslužbenca), jo je kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanja o pravicah in obveznostih iz uslužbenskega razmerja) treba razlagati ozko. To pomeni, da bi morala biti možnost podaljšanja šestmesečne začasne napotitve v ZPol izrecno predpisana. Ker ni predpisana, je odločba tožene stranke o podaljšanju začasne napotitve za nadaljnjih šest mesecev nezakonita, tožnica pa ima po poteku časa prve napotitve (po preteku šest mesecev) pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - dokazno breme
Da tožnik zaradi v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je razkritja poslovne skrivnosti, ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, med drugim potrjuje dejstvo, da mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka odpovedi.