zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.
V kolikor pri tožnici do dneva izdaje dokončne odločbe, ki se presoja v tem sporu, še ni obstajala telesna okvara (ampak je nastala zaradi kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja), tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za priznanje invalidnine ni utemeljen.
Čeprav tožena stranka pred spremembo razporeda delovnega časa (splošnega akta delodajalca) ni pridobila soglasja sindikata, je bil tožnik nov razpored dolžan upoštevati in prihajati na delo, kot je bilo določeno. Ker ni tako ravnal, ampak je na delo zamujal, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o disciplinski odgovornosti in mu izrekla denarno kazen.
SPZ člen 132. ZTLR člen 69. ZPP člen 286. OZ člen 86.
ničnost pogodbe - lex commissoria – sale and lease back – leasing pogodba – pravna varovala
Obstoj pisne pogodbe in vsebina besedila le-te sta dejanski vprašanji. Od tu dalje pa gre za razlago pogodbe. To pa je materialnopravno vprašanje. Presoja ničnostnega razloga, ki izhaja iz samega besedila (se pravi: presoja zakonitosti pogodbenih klavzul) je v celoti materialnopravno vprašanje ter se mu sodišče ne more ogniti s sklicevanjem na pravilo o prekluziji.
Pogodbeno določilo, ki leasingodajalcu sicer nalaga, da presežek kupnine izroči leasingojemalcu ne predstavlja zadostnega varovala pred učinki lex commissoria, če hkrati ne vsebuje obveznosti, da leasingodajalec stvar v resnici proda.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen
Tožničin zahtevek, da se ugotovi, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, ni utemeljen, saj je bilo na podlagi izvedenih dokazov (dopolnilno mnenje imenovanega zdravnika, zaslišanje tožnice in osebne zdravnice, mnenje sodnega izvedenca) ugotovljeno, da so njene zdravstvene težave posledica bolezni, konkretno skeletnih sprememb in okvar živčnih korenin.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25. KZ-1 člen 211, 211/5, 257, 257/3. ZPol člen 3, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
V času, ko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu še ne začne učinkovati in ko je javni uslužbenec še v delovnem razmerju, mu delodajalec zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar pa dejstvo, da v redni odpovedi delodajalec javnemu uslužbencu določi odpovedni rok, kaže na to, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To nadalje kaže tudi, da niso podane okoliščine in interesi, ki bi zahtevali takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi (kar je pogoj za zakonito izredno odpoved).
Četudi se tožnik ne bi mogel v celoti poplačati v stečajnem postopku nad delodajalcem, ne more neplačanih terjatev uveljavljati kot odškodnino zoper drugo družbo - večinskega lastnika delodajalca.
odpravnina - delno plačilo - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je delno plačilo odpravnine, dogovorjene s sporazumom o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, plačala z zamudo. Z delnim plačilo je najprej poplačala obresti in šele nato del glavnice. Neplačani del odpravnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožnik utemeljeno uveljavljal s tožbo pred sodiščem.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - prispevki - regres za letni dopust
Iz odgovora na tožbo tožene stranke izhaja, da tožbenemu zahtevku nasprotuje zaradi slabe finančne situacije in blokade poslovnih računov in da tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. Takšen odgovor na tožbo je treba šteti kot zadostno obrazložen (tako da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe), četudi mu tožena stranka ni priložila nobene listine ali dokaza za svoje navedbe.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
V skupini dohodek tožničine družine se (pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev državne štipendije) všteva tudi dohodek od obresti na denarne depozite.
razdružitev solastnine - odložitev postopka za razdružitev solastnine - slabo zdravstveno stanje solastnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o predlogu za odložitev postopka razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta v smislu določbe 3. odstavka 70. člena ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da slabo zdravstveno stanje udeleženca A. B. ni z ničemer izkazano, pritožbeno sodišče pa na podlagi samih pritožbenih navedb ugotavlja, da ta nasprotni udeleženec niti v pritožbi ni uspel z ustreznim listinskim dokazom izkazati svojega slabega zdravstvenega stanja, ki naj bi se s selitvijo iz sporne nepremičnine lahko še poslabšalo. Ob takšnem dejanskem stanju pa je tudi pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazane okoliščine prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, kar bi šele omogočilo odločitev z odložitvijo njene izvršitve.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - spor majhne vrednosti
V individualnih delovnih sporih sodijo delovna sodišča po postopku, ki je urejen v ZDSS-1 in subsidiarno v ZPP. Določbe ZPP se uporabljajo le v delu, v katerem urejajo pravni postopek, ne pa v delu, v katerem urejajo posebne postopke (na primer postopek v sporu majhne vrednosti).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065205
SPZ člen 219, 219/1. OZ člen 33, 33/3.
stvarna služnost – nastanek služnosti s pravnim poslom – samopomoč – aktivna legitimacija – izbrisna tožba –- nastanek obveznosti – pismo o nameri – predpogodba – zavrnitev dokazov – načelo kontradiktornosti
Toženec ne more uspeti z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki sta jo sklenila tožnik in drugo toženi, saj ni pogodbena stranka, zato za tako oblikovan zahtevek toženec ni aktivno legitimiran, posledično pa tudi ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe.
Izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 lahko vloži tisti, ki je v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe, proti kateri je naperjen tožbeni zahtevek zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo. Za uspešno izbrisno tožbo morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, kršitev pravic na nepremičnini in neveljavnost vknjižbe iz materialnopravnega razloga.
Tožnik z zahtevkom zahteva le, da se mu ponovno omogoči izvrševanje stvarne služnosti, ki jo toženec protipravno onemogoča, kar pa ne pomeni, da toženec ni upravičen do samopomoči, da zavaruje svoja lastninsko pravna upravičenja v primeru, če bo toženec nedopustno posegal v njegovo lastninsko pravico, vendar samopomoč ne sme onemogočiti tožniku izvrševanja stvarne služnosti.
Tožnica ne zatrjuje dejstev, ki bi pomenila objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi po spremembi delodajalca, niti ni bila tožnica tista, ki je odpovedala pogodbo o zaposlitvi (odpoved je podal delodajalec - delodajalec prevzemnik - zaradi začetka stečajnega postopka). Zato v danem primeru niso podani pogoji za solidarno odgovornost tožene stranke - delodajalca prenosnika - za terjatve, ki izvirajo iz časa delovnega razmerja tožnice pri delodajalcu prevzemniku.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-3. ZGD-1 člen 527, 528, 528/1, 529.
upniški odbor – sestava upniškega odbora – člani upniškega odbora – povezane družbe
Pri upniku U. d.o.o. ne gre za s stečajnim dolžnikom (neposredno ali posredno) povezano družbo v smislu določbe 527. člena ZGD-1, zato pri njem tudi ni podana zakonska ovira iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za njegovo imenovanje v upniški odbor.
Dokazno breme za izkaz višine posojenega zneska in – glede na ugovor oderuškega obrestovanja – tudi obrestne mere je na strani tožeče stranke.
Listine sicer nimajo značaja verodostojne listine skladno z določbo 23. člena ZIZ, a to še ne pomeni, da jih ni mogoče upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku in jih obravnavati z vidika posojilnega razmerja med strankama.
ZFPPIPP člen 131, 132, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28. ZPP člen 341, 365, 365-3.
zakonita subrogacija – preživnina - osebni stečaj - prednostne terjatve – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja
Na podlagi 28. člena Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju ZJSRS) preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu, terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na Javni jamstveni in preživninski sklad RS (v nadaljevanju sklad). Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika, v obravnavanem primeru sklad, po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami, kar pomeni, da gre še vedno za preživninsko terjatev, vendar novega upnika do preživninskega zavezanca. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/3, 339, 339/1. ZIZ člen 15.
rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin – predlog za podaljšanje roka – sodni rok – ustavitev izvršbe – bistvena kršitev določb postopka
Upnik je zaprosil za podaljšanje roka za založitev predujma za cenitev nepremičnin pred iztekom roka za založitev predujma. Ker sodišče o tem predlogu ni odločilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.