URS člen 76. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 113, 208, 208/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - dogovor med delodajalcem in sindikatom
Čeprav tožena stranka in sindikat, ki je pri njej organiziran, nista sklenila dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, je tožnica kot predsednica sindikata uživala posebno varstvo pred odpovedjo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejela iz poslovnega razloga, ni zakonita.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061502
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina – predhodna odredba – menični spor
Če v meničnem sporu po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca - sodno varstvo - tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo utemeljenega razloga za odpoved, ni kršilo načela dispozitivnosti, saj je tožniku prisodilo nekaj manj, kot je zahteval.
Dejstvo, da tožena stranka tožniku po poteku enega leta od prevzema (spremembe delodajalca) ni bila dolžna več zagotavljati pravic iz kolektivne pogodbe, ki je veljala pri delodajalcu prenosniku, ne predstavlja utemeljenega (poslovnega) razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2, 11, 11/3, 11/4, 13, 13/1.
oprostitev plačila sodnih taks – insolventnost taksnega zavezanca – stečajni dolžnik – pritok sredstev v stečajno maso
Sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko stanje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.
V kolikor pri tožnici do dneva izdaje dokončne odločbe, ki se presoja v tem sporu, še ni obstajala telesna okvara (ampak je nastala zaradi kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja), tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za priznanje invalidnine ni utemeljen.
ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021321
URS člen 29. KZ člen 50, 50/3, 217, 217/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 371, 371/2, 391, 391/1, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufija – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – posebni pogoji – protipravno pridobljena premoženjska korist – premoženjskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sojenje v navzočnosti – procesna sposobnost
Sposobnost pristopiti na glavno obravnavo in sposobnost učinkovite obrambe sta lahko, čeprav povezani, še vedno dve samostojni sposobnosti, zaradi česar je treba včasih vedeti, kaj je tisto, kar je posameznikov prihod na sodišče neposredno onemogočalo in kaj je preprečevalo, da bi se pred obtožbo učinkovito branil.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065205
SPZ člen 219, 219/1. OZ člen 33, 33/3.
stvarna služnost – nastanek služnosti s pravnim poslom – samopomoč – aktivna legitimacija – izbrisna tožba –- nastanek obveznosti – pismo o nameri – predpogodba – zavrnitev dokazov – načelo kontradiktornosti
Toženec ne more uspeti z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki sta jo sklenila tožnik in drugo toženi, saj ni pogodbena stranka, zato za tako oblikovan zahtevek toženec ni aktivno legitimiran, posledično pa tudi ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe.
Izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 lahko vloži tisti, ki je v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe, proti kateri je naperjen tožbeni zahtevek zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo. Za uspešno izbrisno tožbo morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, kršitev pravic na nepremičnini in neveljavnost vknjižbe iz materialnopravnega razloga.
Tožnik z zahtevkom zahteva le, da se mu ponovno omogoči izvrševanje stvarne služnosti, ki jo toženec protipravno onemogoča, kar pa ne pomeni, da toženec ni upravičen do samopomoči, da zavaruje svoja lastninsko pravna upravičenja v primeru, če bo toženec nedopustno posegal v njegovo lastninsko pravico, vendar samopomoč ne sme onemogočiti tožniku izvrševanja stvarne služnosti.
SPZ člen 132. ZTLR člen 69. ZPP člen 286. OZ člen 86.
ničnost pogodbe - lex commissoria – sale and lease back – leasing pogodba – pravna varovala
Obstoj pisne pogodbe in vsebina besedila le-te sta dejanski vprašanji. Od tu dalje pa gre za razlago pogodbe. To pa je materialnopravno vprašanje. Presoja ničnostnega razloga, ki izhaja iz samega besedila (se pravi: presoja zakonitosti pogodbenih klavzul) je v celoti materialnopravno vprašanje ter se mu sodišče ne more ogniti s sklicevanjem na pravilo o prekluziji.
Pogodbeno določilo, ki leasingodajalcu sicer nalaga, da presežek kupnine izroči leasingojemalcu ne predstavlja zadostnega varovala pred učinki lex commissoria, če hkrati ne vsebuje obveznosti, da leasingodajalec stvar v resnici proda.
Tožnica ne zatrjuje dejstev, ki bi pomenila objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi po spremembi delodajalca, niti ni bila tožnica tista, ki je odpovedala pogodbo o zaposlitvi (odpoved je podal delodajalec - delodajalec prevzemnik - zaradi začetka stečajnega postopka). Zato v danem primeru niso podani pogoji za solidarno odgovornost tožene stranke - delodajalca prenosnika - za terjatve iz delovnega razmerja tožnice pri delodajalcu prevzemniku.
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do denarnega nadomestila - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica je še nadalje, enako kot po predhodni dokončni in pravnomočni odločbi toženke, razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar so potrebne dodatne razbremenitve za drugo ustrezno delo. Priznanje dodatnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti, torej spremembo v stanju invalidnosti, zaradi katerega se pravica spremeni.
ZP-1 člen 18, 18/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 113b/4. ZPrCP člen 105, 105/5-4.
obročno plačilo globe – predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja – prekluzivni rok
Rok v katerem mora prekrškovni organ sodišču podati obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je prekluzivni rok. To pomeni, da ga prekrškovni organ lahko poda le v navedenem roku, skupaj z obdolžilnim predlogom.
Direktiva Sveta 2001/23/ES ne daje podlage za odločitev, da bi bil delodajalec prenosnik solidarno zavezan za vse terjatve delavca do delodajalca prevzemnika, ki nastanejo zaradi poslabšanja delovnih pogojev delavca zaradi prenosa.
Čeprav tožena stranka pred spremembo razporeda delovnega časa (splošnega akta delodajalca) ni pridobila soglasja sindikata, je bil tožnik nov razpored dolžan upoštevati in prihajati na delo, kot je bilo določeno. Ker ni tako ravnal, ampak je na delo zamujal, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o disciplinski odgovornosti in mu izrekla denarno kazen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca - sodno varstvo - tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo utemeljenega razloga za odpoved, ni kršilo načela dispozitivnosti, saj je tožniku prisodilo nekaj manj, kot je zahteval.
Želja tožene stranke, da tožnikovo plačo po poteku enega leta od prevzema (spremembe delodajalca) uskladi s plačami ostalih delavec, ne predstavlja utemeljenega (poslovnega) razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
invalidnina - telesna okvara - poslabšanje zdravstvenega stanja
Za odločanje o pravici do invalidnine za telesno okvaro je bistveno stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. V primeru kasnejših sprememb v zdravstvenem stanju gre za novoto, glede katere lahko tožnik sam oziroma preko svojega osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za ugotovitev telesne okvare in s tem v zvezi za priznanje pravice do invalidnine.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Ker iz štampiljke o prejemu ne izhaja, da bi dolžnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 3. 10. 2011, kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP še pravočasno, temveč izhaja, da jo je vložila neposredno pri sodišču dne 4. 10. 2011, torej po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 10. 2011, je njena pritožba prepozna.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/3, 339, 339/1. ZIZ člen 15.
rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin – predlog za podaljšanje roka – sodni rok – ustavitev izvršbe – bistvena kršitev določb postopka
Upnik je zaprosil za podaljšanje roka za založitev predujma za cenitev nepremičnin pred iztekom roka za založitev predujma. Ker sodišče o tem predlogu ni odločilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.