odpravnina - delno plačilo - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je delno plačilo odpravnine, dogovorjene s sporazumom o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, plačala z zamudo. Z delnim plačilo je najprej poplačala obresti in šele nato del glavnice. Neplačani del odpravnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožnik utemeljeno uveljavljal s tožbo pred sodiščem.
ZDR člen 110, 111, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - prištevnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kadar stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, je zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi potrebno. V takšnem primeru opustitev zaslišanja izvedenca predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje.
motenje posesti – soposestnika stvari – motilno ravnanje - protipravno ravnanje – obseg posestnega varstva – vsebina služnostne pravice
Bodoče negotovo ravnanje toženca ne more biti podlaga za posestno varstvo.
Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna. Gre za dejanja, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
Tožnika uživata posestno varstvo le v takšnem obsegu, ki ustreza vsebini njune služnostne pravice. V SPZ sicer ni (več) določbe o posesti stvarne služnosti, kar pa ne pomeni, da služnostni upravičenec ne bi imel posestnega varstva. Služnosti upravičenec ima položaj soposestnika (25. člen SPZ), lahko pa izvršuje le tako dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice in je zato lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Vsako poseganje v stvarno služnost ne more pomeniti posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti
Ni podana pravna podlaga za to, da bi delodajalec prenosnik solidarno odgovarjal delavcu, ki je bil prevzet k delodajalcu prevzemniku, če mu je kasneje delovno razmerje zaradi stečaja nad delodajalcem prevzemnikom prenehalo in če v stečajnem postopku njegove terjatve iz delovnega razmerja niso bile v celoti poplačane.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - prispevki - regres za letni dopust
Iz odgovora na tožbo tožene stranke izhaja, da tožbenemu zahtevku nasprotuje zaradi slabe finančne situacije in blokade poslovnih računov in da tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. Takšen odgovor na tožbo je treba šteti kot zadostno obrazložen (tako da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe), četudi mu tožena stranka ni priložila nobene listine ali dokaza za svoje navedbe.
Dokazno breme za izkaz višine posojenega zneska in – glede na ugovor oderuškega obrestovanja – tudi obrestne mere je na strani tožeče stranke.
Listine sicer nimajo značaja verodostojne listine skladno z določbo 23. člena ZIZ, a to še ne pomeni, da jih ni mogoče upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku in jih obravnavati z vidika posojilnega razmerja med strankama.
URS člen 140, 140/1, 142. ZOsn člen 56, 56/2, 56/4. ZOFVI člen 81, 82. ZFO-A člen 24. ZLS člen 13, 21. ZOR člen 218. OZ člen 190.
neupravičena obogatitev – financiranje šolskih prevozov – prevozi po nevarnih poteh – izvirne naloge lokalne skupnosti
V primeru zagotavljanja pravice do brezplačnih šolskih prevozov po nevarnih poteh ne gre za izvorno nalogo države, pač pa je organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov po ustavi, zakonu in po vsebini izvirna naloga lokalne skupnosti.
Obveznost države, da financira šolske prevoze v skladu z določili ZOFVI ni samostojna, t.j. neodvisna od z ustavo opredeljenega razmerja med državo in lokalnimi skupnostmi, v katerem je država v osnovi dolžna poskrbeti za delovanje občin in financirati njihove ustavne in zakonske naloge.
Tožena stranka ni ravnala niti nepravilno niti arbitrarno, ko je svojo obveznost po ZOFVI vključila v sistem financiranja občin po ZFO-A.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Toženec je zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine pravilno zavrgel. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere (pri kateri bi se v pokojninsko osnovo všteli zneski, izplačani v obliki delnic) ne predvideva.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061502
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina – predhodna odredba – menični spor
Če v meničnem sporu po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice.
ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021321
URS člen 29. KZ člen 50, 50/3, 217, 217/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 371, 371/2, 391, 391/1, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufija – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – posebni pogoji – protipravno pridobljena premoženjska korist – premoženjskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sojenje v navzočnosti – procesna sposobnost
Sposobnost pristopiti na glavno obravnavo in sposobnost učinkovite obrambe sta lahko, čeprav povezani, še vedno dve samostojni sposobnosti, zaradi česar je treba včasih vedeti, kaj je tisto, kar je posameznikov prihod na sodišče neposredno onemogočalo in kaj je preprečevalo, da bi se pred obtožbo učinkovito branil.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.
Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25. KZ-1 člen 211, 211/5, 257, 257/3. ZPol člen 3, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
V času, ko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu še ne začne učinkovati in ko je javni uslužbenec še v delovnem razmerju, mu delodajalec zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar pa dejstvo, da v redni odpovedi delodajalec javnemu uslužbencu določi odpovedni rok, kaže na to, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To nadalje kaže tudi, da niso podane okoliščine in interesi, ki bi zahtevali takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi (kar je pogoj za zakonito izredno odpoved).
V skupini dohodek tožničine družine se (pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev državne štipendije) všteva tudi dohodek od obresti na denarne depozite.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, je odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – finančno stanje stranke – smiselna uporaba kriterijev za brezplačno pravno pomoč
Prvostopenjsko sodišče je kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZST v zvezi z ZSV, uporabilo le smiselno, ko je presojalo, kakšno je finančno stanje tožene stranke.
Niti premoženjsko stanje tožene stranke in njenih družinskih članov niti vrednost predmeta postopka in dejstvo, da preživlja zakonskega partnerja, ne utemeljujejo predlagane oprostitve.
URS člen 76. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 113, 208, 208/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - dogovor med delodajalcem in sindikatom
Čeprav tožena stranka in sindikat, ki je pri njej organiziran, nista sklenila dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, je tožnica kot predsednica sindikata uživala posebno varstvo pred odpovedjo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejela iz poslovnega razloga, ni zakonita.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065204
URS člen 26, 56. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 25. ZPP člen 408. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 12.
povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - dodelitev otroka - odškodninska odgovornost države - odgovornost sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - družinski spor - izjava otroka v postopku - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih
Odgovornost države za protipravne sodne odločbe je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje oziroma, če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela.
Odškodninska odgovornost države se presoja skozi celoten postopek, ki je enovit in ne le skozi posamezne faze, saj je (največkrat) odločilna le končna pravnomočna odločba, ki skozi postopek rednih in izrednih pravnih sredstev zagotavlja odpravo nezakonitosti posega v pravice posameznika, razen v primeru, ko so bile že v postopku kršene temeljne pravice posameznika (npr. pripor, izvršena začasna odredba).
Temelj odškodninske odgovornosti za protipravno ravnanje sodišča se kaže tudi v zvezi z vzdrževanjem z odločbo vzpostavljenega nezakonitega stanja, ne pa sama protipravna odločba.
Izjava, ki jo otrok da strokovnjaku, ima enako procesno dokazno vrednost, kot če bi jo dal sodniku, kar še posebej velja za takrat šest letno tožnico.
Začasne odredbe, s katerimi se odloča o varstvu in vzgoji otrok, kljub svoji začasni naravi navadno ostanejo v veljavi dalj časa in imajo velik neposredni vpliv na končno odločitev, zato je pomembno, da se pri njihovi izdaji v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo in se odločitev sodišča ustrezno obrazloži.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.