MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061502
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina – predhodna odredba – menični spor
Če v meničnem sporu po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca - sodno varstvo - tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo utemeljenega razloga za odpoved, ni kršilo načela dispozitivnosti, saj je tožniku prisodilo nekaj manj, kot je zahteval.
Želja tožene stranke, da tožnikovo plačo po poteku enega leta od prevzema (spremembe delodajalca) uskladi s plačami ostalih delavec, ne predstavlja utemeljenega (poslovnega) razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
SPZ člen 132. ZTLR člen 69. ZPP člen 286. OZ člen 86.
ničnost pogodbe - lex commissoria – sale and lease back – leasing pogodba – pravna varovala
Obstoj pisne pogodbe in vsebina besedila le-te sta dejanski vprašanji. Od tu dalje pa gre za razlago pogodbe. To pa je materialnopravno vprašanje. Presoja ničnostnega razloga, ki izhaja iz samega besedila (se pravi: presoja zakonitosti pogodbenih klavzul) je v celoti materialnopravno vprašanje ter se mu sodišče ne more ogniti s sklicevanjem na pravilo o prekluziji.
Pogodbeno določilo, ki leasingodajalcu sicer nalaga, da presežek kupnine izroči leasingojemalcu ne predstavlja zadostnega varovala pred učinki lex commissoria, če hkrati ne vsebuje obveznosti, da leasingodajalec stvar v resnici proda.
Čeprav tožena stranka pred spremembo razporeda delovnega časa (splošnega akta delodajalca) ni pridobila soglasja sindikata, je bil tožnik nov razpored dolžan upoštevati in prihajati na delo, kot je bilo določeno. Ker ni tako ravnal, ampak je na delo zamujal, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o disciplinski odgovornosti in mu izrekla denarno kazen.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Toženec je zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine pravilno zavrgel. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere (pri kateri bi se v pokojninsko osnovo všteli zneski, izplačani v obliki delnic) ne predvideva.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25. KZ-1 člen 211, 211/5, 257, 257/3. ZPol člen 3, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
V času, ko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu še ne začne učinkovati in ko je javni uslužbenec še v delovnem razmerju, mu delodajalec zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar pa dejstvo, da v redni odpovedi delodajalec javnemu uslužbencu določi odpovedni rok, kaže na to, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To nadalje kaže tudi, da niso podane okoliščine in interesi, ki bi zahtevali takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi (kar je pogoj za zakonito izredno odpoved).
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065204
URS člen 26, 56. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 25. ZPP člen 408. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 12.
povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - dodelitev otroka - odškodninska odgovornost države - odgovornost sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - družinski spor - izjava otroka v postopku - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih
Odgovornost države za protipravne sodne odločbe je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje oziroma, če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela.
Odškodninska odgovornost države se presoja skozi celoten postopek, ki je enovit in ne le skozi posamezne faze, saj je (največkrat) odločilna le končna pravnomočna odločba, ki skozi postopek rednih in izrednih pravnih sredstev zagotavlja odpravo nezakonitosti posega v pravice posameznika, razen v primeru, ko so bile že v postopku kršene temeljne pravice posameznika (npr. pripor, izvršena začasna odredba).
Temelj odškodninske odgovornosti za protipravno ravnanje sodišča se kaže tudi v zvezi z vzdrževanjem z odločbo vzpostavljenega nezakonitega stanja, ne pa sama protipravna odločba.
Izjava, ki jo otrok da strokovnjaku, ima enako procesno dokazno vrednost, kot če bi jo dal sodniku, kar še posebej velja za takrat šest letno tožnico.
Začasne odredbe, s katerimi se odloča o varstvu in vzgoji otrok, kljub svoji začasni naravi navadno ostanejo v veljavi dalj časa in imajo velik neposredni vpliv na končno odločitev, zato je pomembno, da se pri njihovi izdaji v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo in se odločitev sodišča ustrezno obrazloži.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - prispevki - regres za letni dopust
Iz odgovora na tožbo tožene stranke izhaja, da tožbenemu zahtevku nasprotuje zaradi slabe finančne situacije in blokade poslovnih računov in da tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. Takšen odgovor na tožbo je treba šteti kot zadostno obrazložen (tako da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe), četudi mu tožena stranka ni priložila nobene listine ali dokaza za svoje navedbe.
Ni podana pravna podlaga za to, da bi delodajalec prenosnik solidarno odgovarjal delavcu, ki je bil prevzet k delodajalcu prevzemniku, če mu je kasneje delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku preneha (na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti), pa v stečajnem postopku njegove terjatve iz delovnega razmerja niso v celoti poplačane.
razdružitev solastnine - odložitev postopka za razdružitev solastnine - slabo zdravstveno stanje solastnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o predlogu za odložitev postopka razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta v smislu določbe 3. odstavka 70. člena ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da slabo zdravstveno stanje udeleženca A. B. ni z ničemer izkazano, pritožbeno sodišče pa na podlagi samih pritožbenih navedb ugotavlja, da ta nasprotni udeleženec niti v pritožbi ni uspel z ustreznim listinskim dokazom izkazati svojega slabega zdravstvenega stanja, ki naj bi se s selitvijo iz sporne nepremičnine lahko še poslabšalo. Ob takšnem dejanskem stanju pa je tudi pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazane okoliščine prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, kar bi šele omogočilo odločitev z odložitvijo njene izvršitve.
ZP-1 člen 18, 18/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 113b/4. ZPrCP člen 105, 105/5-4.
obročno plačilo globe – predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja – prekluzivni rok
Rok v katerem mora prekrškovni organ sodišču podati obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je prekluzivni rok. To pomeni, da ga prekrškovni organ lahko poda le v navedenem roku, skupaj z obdolžilnim predlogom.
Direktiva Sveta 2001/23/ES ne daje podlage za odločitev, da bi bil delodajalec prenosnik solidarno zavezan za vse terjatve delavca do delodajalca prevzemnika, ki nastanejo zaradi poslabšanja delovnih pogojev delavca zaradi prenosa.
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.
Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnik s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pred tem veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopila zakonska domneva, da se njegova pogodba o zaposlitvi (sklenjena z vojaško osebo) podaljša za enako časovno obdobje, kot je obdobje, za katero je bila sklenjena.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065205
SPZ člen 219, 219/1. OZ člen 33, 33/3.
stvarna služnost – nastanek služnosti s pravnim poslom – samopomoč – aktivna legitimacija – izbrisna tožba –- nastanek obveznosti – pismo o nameri – predpogodba – zavrnitev dokazov – načelo kontradiktornosti
Toženec ne more uspeti z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki sta jo sklenila tožnik in drugo toženi, saj ni pogodbena stranka, zato za tako oblikovan zahtevek toženec ni aktivno legitimiran, posledično pa tudi ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe.
Izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 lahko vloži tisti, ki je v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe, proti kateri je naperjen tožbeni zahtevek zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo. Za uspešno izbrisno tožbo morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, kršitev pravic na nepremičnini in neveljavnost vknjižbe iz materialnopravnega razloga.
Tožnik z zahtevkom zahteva le, da se mu ponovno omogoči izvrševanje stvarne služnosti, ki jo toženec protipravno onemogoča, kar pa ne pomeni, da toženec ni upravičen do samopomoči, da zavaruje svoja lastninsko pravna upravičenja v primeru, če bo toženec nedopustno posegal v njegovo lastninsko pravico, vendar samopomoč ne sme onemogočiti tožniku izvrševanja stvarne služnosti.
določitev odškodnine za razlaščeni nepremičnini – višina odškodnine – vrednost razlaščenih nepremičnin - izvedenska mnenja
Ob vseh navedenih razlogih, ki so bili sicer podani v obrazložitvi glede določitve odškodnine za nepremičnino parc. št. 575/5 k.o. X, zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvo in drugo postavljenih izvedencev, ni dopuščenega prostora za razlago, da pa bi bilo hkrati navedeni izvedenski mnenji mogoče sprejeti kot prepričljivi, strokovni in argumentirani glede določanja višine odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y. Sodišče prve stopnje za tako razlikovanje ni podalo prav nobenega argumenta, niti kakšen razlikovalni znak, ki bi dopuščal takšno grobo razhajanje, ne izhaja iz okoliščin primera oziroma iz spisovnega gradiva (predvsem izvedenskih mnenj). Obravnavani nepremičnini sta namreč med seboj, upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje, primerljivi. Utemeljenih razlogov sodišča prve stopnje zakaj ni mogoče sprejeti izvedenskih mnenj prvih dveh postavljenih izvedencev, ni mogoče spregledati pri določanju odškodnine za nepremičnino parc. št. 1143/3 k.o. Y, saj se grajana in napačna izhodišča, metodologija in zaključki, podani v mnenjih prvih dveh izvedencev aplicirajo na obe zadevni nepremičnini.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen
Tožničin zahtevek, da se ugotovi, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, ni utemeljen, saj je bilo na podlagi izvedenih dokazov (dopolnilno mnenje imenovanega zdravnika, zaslišanje tožnice in osebne zdravnice, mnenje sodnega izvedenca) ugotovljeno, da so njene zdravstvene težave posledica bolezni, konkretno skeletnih sprememb in okvar živčnih korenin.
Ni podana pravna podlaga za to, da bi delodajalec prenosnik solidarno odgovarjal delavcu, ki je bil prevzet k delodajalcu prevzemniku, če mu je kasneje delovno razmerje zaradi stečaja nad delodajalcem prevzemnikom prenehalo in če v stečajnem postopku njegove terjatve iz delovnega razmerja niso bile v celoti poplačane.
zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.