pravica do odmene zaradi nemožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjenih solastninskih deležev
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen do povrnitve tiste koristi, ki bi jo po normalnem teku stvari dosegel (kar je dejansko vprašanje), če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.
Navedbam o tožnikovem kmetovanju (v okviru svoje kmetije), ki naj bi potekalo (v polnem obsegu) do konca leta 2000 (ko naj bi se tožnik in njegova žena oba zaposlila), drugotožena stranka ni oporekala. Iz tega razloga je potrebno za to obdobje (do konca leta 2000) pri ugotavljanju višine odmene, do katere je tožnik upravičen, izhajati iz višine koristi, ki bi jo dosegel z izkoriščanjem obeh v denacionalizaciji vrnjenih kmetijskih zemljišč (pravilneje solastninskih deležev na obeh parcelah) v okviru gospodarjenja na svoji kmetiji.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSC0003016
OZ člen 165, 179, 182, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – pravdni stroški – uspeh v pravdi – odvetniška storitev – nagrada za narok
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Dolžnost povrnitve stroškov v pravdi je odvisna od končnega uspeha, ne pa od uspeha v posamezni fazi postopka. Odvetniku za vse naroke pripada ena nagrada za narok po tar. št. 3102 ZOdvT.
ZPP člen 7, 153, 213, 286. ZOR člen 155, 185. 189.
izguba na zaslužku – odškodnina – premoženjska škoda – trditvena podlaga – izpoved stranke
Tožničina izpovedba ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
Čeprav tožena stranka pred spremembo razporeda delovnega časa (splošnega akta delodajalca) ni pridobila soglasja sindikata, je bil tožnik nov razpored dolžan upoštevati in prihajati na delo, kot je bilo določeno. Ker ni tako ravnal, ampak je na delo zamujal, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o disciplinski odgovornosti in mu izrekla denarno kazen.
SPZ člen 132. ZTLR člen 69. ZPP člen 286. OZ člen 86.
ničnost pogodbe - lex commissoria – sale and lease back – leasing pogodba – pravna varovala
Obstoj pisne pogodbe in vsebina besedila le-te sta dejanski vprašanji. Od tu dalje pa gre za razlago pogodbe. To pa je materialnopravno vprašanje. Presoja ničnostnega razloga, ki izhaja iz samega besedila (se pravi: presoja zakonitosti pogodbenih klavzul) je v celoti materialnopravno vprašanje ter se mu sodišče ne more ogniti s sklicevanjem na pravilo o prekluziji.
Pogodbeno določilo, ki leasingodajalcu sicer nalaga, da presežek kupnine izroči leasingojemalcu ne predstavlja zadostnega varovala pred učinki lex commissoria, če hkrati ne vsebuje obveznosti, da leasingodajalec stvar v resnici proda.
Tožnica ne zatrjuje dejstev, ki bi pomenila objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi po spremembi delodajalca, niti ni bila tožnica tista, ki je odpovedala pogodbo o zaposlitvi (odpoved je podal delodajalec - delodajalec prevzemnik - zaradi začetka stečajnega postopka). Zato v danem primeru niso podani pogoji za solidarno odgovornost tožene stranke - delodajalca prenosnika - za terjatve iz delovnega razmerja tožnice pri delodajalcu prevzemniku.
Določba 6. člena Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ, priloga G, terja, da se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami uporablja enako za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice. Tudi če je tožnik imel stanovanjsko pravico ob uveljavitvi SZ, mu 6. člen priloge G MSVN ne daje pravice, da bi lahko zahteval odkup stanovanja po določbah SZ kljub temu, da ni imel državljanstva RS. Stanovanjska pravica ni enaka lastninski pravici, kar ureja 2. člen priloge G MSVN in je zato 6. člen lex specialis.
zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.
V kolikor pri tožnici do dneva izdaje dokončne odločbe, ki se presoja v tem sporu, še ni obstajala telesna okvara (ampak je nastala zaradi kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja), tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za priznanje invalidnine ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.
ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021321
URS člen 29. KZ člen 50, 50/3, 217, 217/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 371, 371/2, 391, 391/1, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufija – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – posebni pogoji – protipravno pridobljena premoženjska korist – premoženjskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sojenje v navzočnosti – procesna sposobnost
Sposobnost pristopiti na glavno obravnavo in sposobnost učinkovite obrambe sta lahko, čeprav povezani, še vedno dve samostojni sposobnosti, zaradi česar je treba včasih vedeti, kaj je tisto, kar je posameznikov prihod na sodišče neposredno onemogočalo in kaj je preprečevalo, da bi se pred obtožbo učinkovito branil.
ZFPPIPP člen 356, 356/2, 356/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
predračun stroškov stečajnega postopka – predlog stečajnega upravitelja – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – nasprotje o odločilnih dejstvih
O vsebini in razlogih mnenja upniškega odbora je podano nasprotje med tem, kar sodišče prve stopnje navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, in zapisnikom 1. korespondenčne seje s priloženimi glasovnicami. Sodišče prve stopnje se posledično ni opredelilo do razlogov upniškega odbora v mnenju.
Ni podana pravna podlaga za to, da bi delodajalec prenosnik solidarno odgovarjal delavcu, ki je bil prevzet k delodajalcu prevzemniku, če mu je kasneje delovno razmerje zaradi stečaja nad delodajalcem prevzemnikom prenehalo in če v stečajnem postopku njegove terjatve iz delovnega razmerja niso bile v celoti poplačane.
popolnost tožbe – postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Predmet obveznosti je tožeča stranka opredelila že v predlogu za izvršbo kot denarno terjatev po računih, ki jih je označila, navedla višino terjatve po posameznem računu in tudi zapadlost terjatve. V nasprotnem primeru niti izvršilno sodišče sklepa o izvršbi ne bi moglo izdati. Nobene potrebe torej ni bilo, da bi ta tožbeni zahtevek ponavljala tudi v zahtevani dopolnitvi tožbe. Predlog za izvršbo z definiranim denarnim zahtevkom z višino in zapadlostjo le-tega, se nenazadnje po obrazloženem ugovoru tožnika zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po razveljavitvi izvršilnega sklepa v dovolilnem delu po drugem odstavku 62. člena ZIZ obravnava kot tožba, v kateri pa je tožbeni zahtevek že določen.
ZDR člen 110, 111, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - prištevnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kadar stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, je zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi potrebno. V takšnem primeru opustitev zaslišanja izvedenca predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje.
Dokazno breme za izkaz višine posojenega zneska in – glede na ugovor oderuškega obrestovanja – tudi obrestne mere je na strani tožeče stranke.
Listine sicer nimajo značaja verodostojne listine skladno z določbo 23. člena ZIZ, a to še ne pomeni, da jih ni mogoče upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku in jih obravnavati z vidika posojilnega razmerja med strankama.