OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067801
OZ člen 883, 901, 908, 930.
spor majhne vrednosti – pogodba o organiziranju potovanja – odpoved potovanja – zavarovalna pogodba – splošni pogoji
Kadar potnik sklene zavarovanje o odpovedi potovanja na turistični agenciji, ki mu je prodala potovalni aranžma, nastopa organizator potovanja kot zavarovalni zastopnik glede na določbo 930. člena OZ. Ker je bila upravičena, da v imenu zavarovalnice in na njen račun sklene zavarovalno pogodbo, bi bila dolžna tožencema izročiti tudi zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe
vrnitev poslovne sposobnosti – stroški postopka – domneva umika predloga
V uradnih nepravdnih postopkih presumpcija umika predloga kot posledica nezaložitve predujma za izvedenca ne velja. Osebe, v interesu katere se vodi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ne more doleteti breme zalaganja stroškov izvedbe dokaza, niti pravilo o domnevnem umiku predloga.
ZPP člen 7, 153, 213, 286. ZOR člen 155, 185. 189.
izguba na zaslužku – odškodnina – premoženjska škoda – trditvena podlaga – izpoved stranke
Tožničina izpovedba ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSC0003016
OZ člen 165, 179, 182, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – pravdni stroški – uspeh v pravdi – odvetniška storitev – nagrada za narok
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Dolžnost povrnitve stroškov v pravdi je odvisna od končnega uspeha, ne pa od uspeha v posamezni fazi postopka. Odvetniku za vse naroke pripada ena nagrada za narok po tar. št. 3102 ZOdvT.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca - sodno varstvo - tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo utemeljenega razloga za odpoved, ni kršilo načela dispozitivnosti, saj je tožniku prisodilo nekaj manj, kot je zahteval.
Želja tožene stranke, da tožnikovo plačo po poteku enega leta od prevzema (spremembe delodajalca) uskladi s plačami ostalih delavec, ne predstavlja utemeljenega (poslovnega) razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065205
SPZ člen 219, 219/1. OZ člen 33, 33/3.
stvarna služnost – nastanek služnosti s pravnim poslom – samopomoč – aktivna legitimacija – izbrisna tožba –- nastanek obveznosti – pismo o nameri – predpogodba – zavrnitev dokazov – načelo kontradiktornosti
Toženec ne more uspeti z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki sta jo sklenila tožnik in drugo toženi, saj ni pogodbena stranka, zato za tako oblikovan zahtevek toženec ni aktivno legitimiran, posledično pa tudi ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe.
Izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 lahko vloži tisti, ki je v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe, proti kateri je naperjen tožbeni zahtevek zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo. Za uspešno izbrisno tožbo morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, kršitev pravic na nepremičnini in neveljavnost vknjižbe iz materialnopravnega razloga.
Tožnik z zahtevkom zahteva le, da se mu ponovno omogoči izvrševanje stvarne služnosti, ki jo toženec protipravno onemogoča, kar pa ne pomeni, da toženec ni upravičen do samopomoči, da zavaruje svoja lastninsko pravna upravičenja v primeru, če bo toženec nedopustno posegal v njegovo lastninsko pravico, vendar samopomoč ne sme onemogočiti tožniku izvrševanja stvarne služnosti.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Toženec je zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine pravilno zavrgel. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere (pri kateri bi se v pokojninsko osnovo všteli zneski, izplačani v obliki delnic) ne predvideva.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065204
URS člen 26, 56. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 25. ZPP člen 408. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 12.
povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - dodelitev otroka - odškodninska odgovornost države - odgovornost sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - družinski spor - izjava otroka v postopku - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih
Odgovornost države za protipravne sodne odločbe je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje oziroma, če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela.
Odškodninska odgovornost države se presoja skozi celoten postopek, ki je enovit in ne le skozi posamezne faze, saj je (največkrat) odločilna le končna pravnomočna odločba, ki skozi postopek rednih in izrednih pravnih sredstev zagotavlja odpravo nezakonitosti posega v pravice posameznika, razen v primeru, ko so bile že v postopku kršene temeljne pravice posameznika (npr. pripor, izvršena začasna odredba).
Temelj odškodninske odgovornosti za protipravno ravnanje sodišča se kaže tudi v zvezi z vzdrževanjem z odločbo vzpostavljenega nezakonitega stanja, ne pa sama protipravna odločba.
Izjava, ki jo otrok da strokovnjaku, ima enako procesno dokazno vrednost, kot če bi jo dal sodniku, kar še posebej velja za takrat šest letno tožnico.
Začasne odredbe, s katerimi se odloča o varstvu in vzgoji otrok, kljub svoji začasni naravi navadno ostanejo v veljavi dalj časa in imajo velik neposredni vpliv na končno odločitev, zato je pomembno, da se pri njihovi izdaji v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo in se odločitev sodišča ustrezno obrazloži.
razdružitev solastnine - odložitev postopka za razdružitev solastnine - slabo zdravstveno stanje solastnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o predlogu za odložitev postopka razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta v smislu določbe 3. odstavka 70. člena ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da slabo zdravstveno stanje udeleženca A. B. ni z ničemer izkazano, pritožbeno sodišče pa na podlagi samih pritožbenih navedb ugotavlja, da ta nasprotni udeleženec niti v pritožbi ni uspel z ustreznim listinskim dokazom izkazati svojega slabega zdravstvenega stanja, ki naj bi se s selitvijo iz sporne nepremičnine lahko še poslabšalo. Ob takšnem dejanskem stanju pa je tudi pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazane okoliščine prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, kar bi šele omogočilo odločitev z odložitvijo njene izvršitve.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – finančno stanje stranke – smiselna uporaba kriterijev za brezplačno pravno pomoč
Prvostopenjsko sodišče je kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZST v zvezi z ZSV, uporabilo le smiselno, ko je presojalo, kakšno je finančno stanje tožene stranke.
Niti premoženjsko stanje tožene stranke in njenih družinskih članov niti vrednost predmeta postopka in dejstvo, da preživlja zakonskega partnerja, ne utemeljujejo predlagane oprostitve.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061502
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina – predhodna odredba – menični spor
Če v meničnem sporu po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice.
Določba 6. člena Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ, priloga G, terja, da se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami uporablja enako za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice. Tudi če je tožnik imel stanovanjsko pravico ob uveljavitvi SZ, mu 6. člen priloge G MSVN ne daje pravice, da bi lahko zahteval odkup stanovanja po določbah SZ kljub temu, da ni imel državljanstva RS. Stanovanjska pravica ni enaka lastninski pravici, kar ureja 2. člen priloge G MSVN in je zato 6. člen lex specialis.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, je odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.
V kolikor pri tožnici do dneva izdaje dokončne odločbe, ki se presoja v tem sporu, še ni obstajala telesna okvara (ampak je nastala zaradi kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja), tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za priznanje invalidnine ni utemeljen.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen
Tožničin zahtevek, da se ugotovi, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, ni utemeljen, saj je bilo na podlagi izvedenih dokazov (dopolnilno mnenje imenovanega zdravnika, zaslišanje tožnice in osebne zdravnice, mnenje sodnega izvedenca) ugotovljeno, da so njene zdravstvene težave posledica bolezni, konkretno skeletnih sprememb in okvar živčnih korenin.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2, 11, 11/3, 11/4, 13, 13/1.
oprostitev plačila sodnih taks – insolventnost taksnega zavezanca – stečajni dolžnik – pritok sredstev v stečajno maso
Sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko stanje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do denarnega nadomestila - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica je še nadalje, enako kot po predhodni dokončni in pravnomočni odločbi toženke, razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar so potrebne dodatne razbremenitve za drugo ustrezno delo. Priznanje dodatnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti, torej spremembo v stanju invalidnosti, zaradi katerega se pravica spremeni.