ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 102.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi - jezik v postopku
Četudi tožena stranka posluje na območju, kjer živi avtohtona madžarska narodna skupnost, se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do uporabe svojega jezika (madžarščine) v postopku pri delodajalcu in v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj ni zatrjeval, da je madžarske narodnosti in da ne zna slovenskega jezika, oziroma ni predlagal spremljanja ali vodenja postopka tudi v jeziku narodnosti.
URS člen 155. ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102, 102/2.
sprememba predpisa – ustavna prepoved restriktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost – izbrisna tožba – rok za vložitev po ZZK-1 – vknjižba lastninske pravice
Dejansko stanje, na katerega je tožnica oprla izbrisno tožbo, do uveljavitve ZZK-1 še ni začelo učinkovati, saj izbris določene materialnopravno neveljavne vknjižbe učinkuje šele z izdajo sodbe, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da rok za vložitev izbrisne tožbe po ZZK do uveljavitve ZZK-1 sploh še ni v celoti potekel. Ne gre torej za primer, ko bi ZZK-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, kar bi posledično pomenilo tudi, da je posegel v že pridobljene pravice tožnice.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb ZST, izključuje uporabo 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Če je stranki plačilo sodne takse odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (upoštevanje delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna odgovornost - rok za izdajo začasne odredbe - instrukcijski rok
Sklep o začasni odredbi ne bi bil nezakonit, četudi bi ga sodišče prve stopnje izdalo po poteku roka 3 dni, ki je določen za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi oprave določenih poizvedb (oziroma pridobitve eventuelnih dokazov), ki so lahko odločilnega pomena za ugotovitev utemeljenosti predlagane začasne odredbe.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude. Argumentum a contrario pa sama vprašanja izvedencu pred izvedbo dokaza nasprotno predstavljajo dokazno pobudo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženko pozvalo, naj se opredeli do tega, ali s postavitvijo vprašanj izvedencu podaja dokazni predlog ali ne. S tem, ko je toženka sodišču prve stopnje dne 31.5.2011 sporočila, da sicer ni v navadi, da sodišče takšna vprašanja obravnava kot predlog za izvedbo dokaza, a da je hkrati pripravljena založiti polovico predujma za izvedenca, zato da bo slednji odgovoril tudi na njena vprašanja, je sporen dokazni predlog upoštevajoč dejstvo, da je plačala tudi svojo polovico predujma v znesku 300 EUR, konkludentno podala.
Pogodbeno sicer ni izrecno določeno, da v primeru neplačila upravnik sam zalaga lastna sredstva, toda nobenega dvoma ni, da dobavitelji, s katerimi le tožeča stranka vstopa v pogodbeno razmerje, svoje terjatve lahko uveljavijo neposredno do tožeče stranke (upravnika) in ne glede na to, ali so obveznosti solastnikov po izstavljenih računih upravniku poravnane ali ne. Če je mandatno razmerje vzpostavljeno zato, da mandatar izterja obveznosti, terjatev ostane v pravni sferi mandanta in jo mandatar vselej izterjuje za mandantov račun. Opravlja torej tuj posel, vendar ga je upravičen opravljati v svojem imenu (indirektno zastopanje).
Tožena stranka je dolžna prejete račune preveriti, in lahko v ta namen od upravnika zahteva tudi vsa potrebna pojasnila. Tožena stranka ni zahtevala nobenih pojasnil in postavkam v izračunih izvedenca tudi ni argumentirano ugovarjala, zato je bil zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, napačen.
pogoji za vpis – identifikacijski znak nepremičnine
V konkretnem primeru nepremičnine sploh niso bile označene ne s “starim” ne z “novim” identifikacijskim znakom, ampak zgolj opisno (ni npr. navedena parc. št., št. podvložka....), kar onemogoča presojo identitete nepremičnine.
objava popravka – zavrženje tožbe – tek roka za vložitev tožbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 33. člena ZMed teče od dneva po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen v roku, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed.
dodatno izvršilno sredstvo – nadaljevanje izvršbe – dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih – drugo sredstvo izvršbe
Iz določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ni mogoče izpeljati pravila, da mora upnik v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnim sredstvom, glede katerega je bila izvršba že predhodno ustavljena, izkazati ustrezno spremembo okoliščin v zvezi s tem izvršilnim sredstvom. Edini pogoj, ki ga navedena določba postavlja, je ta, da izvršilni postopek (še) teče, upniku pa ni naložena dolžnost, da obrazloži, zakaj predlaga razširitev izvršilnih sredstev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik bi moral upoštevati jasno odredbo delavke, pristojne za kadrovske zadeve, in naslednji dan priti na sedež delodajalca. Ker ni tako ravnal in ker je bil v nadaljevanju več kot 5 zaporednih dni neupravičeno odsoten z dela, mu je tožena stranka (delodajalec) utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
vrnitev poslovne sposobnosti – stroški postopka – domneva umika predloga
V uradnih nepravdnih postopkih presumpcija umika predloga kot posledica nezaložitve predujma za izvedenca ne velja. Osebe, v interesu katere se vodi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ne more doleteti breme zalaganja stroškov izvedbe dokaza, niti pravilo o domnevnem umiku predloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065212
OZ člen 15, 50, 50/2, 87, 87/2, 88, 88/1, 92, 255, 255/1, 256, 259, 259/2, 260. ZPP člen 181, 181/3. ZZZDR člen 51.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pasivna legitimacija za izpodbijanje – učinek izpodbijanja – delna ničnost sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – navidezna pogodba – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek
Pri notarskem zapisu o ugotavljanju obsega deleža in delitve skupnega premoženja ne more iti za delno ničnost, saj takšen sporazum ne more obstajati brez uveljavljanega navideznega (ničnega) določila, to določilo pa tudi ni bilo pogoj sporazuma in tudi ne odločilen nagib, zaradi katerega je bil sporazum sklenjen. Iz narave ugotavljanja obsega, deležev in delitvi skupnega premoženja izhaja, da ni mogoče le delno ugotoviti ničnosti, saj gre za celovito ureditev premoženjskih razmerij med zakonci.
Zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma ni vmesni ugotovitveni zahtevek, saj rešitev tega vprašanja ni rešitev predhodnega vprašanja v postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, v katerem se odloči, da izpodbijano pravno dejanje izgubi pravni učinek le v razmerju med upnikom (tožečo stranko) in pridobiteljem koristi (prvo toženko), zato sodišče tudi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja; v postopku kjer je pasivna legitimacija omejena le na tistega, v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (v konkretnem primeru le na prvo toženko), ugotovitveni zahtevek kot ga je postavila tožeča stranka, pa zahteva pasivno legitimacijo obeh pogodbenih strank.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064132
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 60. ZPP člen 154.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev - simbolična izročitev – povrnitev stroškov postopka
Za dejansko izročitev zadostuje, da prodajalec stori, kar je potrebno, da kupec lahko začne izvrševati posestna dejanja nad stvarjo. Pri avtomobilu zadostuje simbolična izročitev, ko prenosnik izroči pridobitelju ključe ali prometno dovoljenje.
ZPP člen 7, 153, 213, 286. ZOR člen 155, 185. 189.
izguba na zaslužku – odškodnina – premoženjska škoda – trditvena podlaga – izpoved stranke
Tožničina izpovedba ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove.