Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude. Argumentum a contrario pa sama vprašanja izvedencu pred izvedbo dokaza nasprotno predstavljajo dokazno pobudo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženko pozvalo, naj se opredeli do tega, ali s postavitvijo vprašanj izvedencu podaja dokazni predlog ali ne. S tem, ko je toženka sodišču prve stopnje dne 31.5.2011 sporočila, da sicer ni v navadi, da sodišče takšna vprašanja obravnava kot predlog za izvedbo dokaza, a da je hkrati pripravljena založiti polovico predujma za izvedenca, zato da bo slednji odgovoril tudi na njena vprašanja, je sporen dokazni predlog upoštevajoč dejstvo, da je plačala tudi svojo polovico predujma v znesku 300 EUR, konkludentno podala.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 102.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi - jezik v postopku
Četudi tožena stranka posluje na območju, kjer živi avtohtona madžarska narodna skupnost, se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do uporabe svojega jezika (madžarščine) v postopku pri delodajalcu in v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj ni zatrjeval, da je madžarske narodnosti in da ne zna slovenskega jezika, oziroma ni predlagal spremljanja ali vodenja postopka tudi v jeziku narodnosti.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna odgovornost - rok za izdajo začasne odredbe - instrukcijski rok
Sklep o začasni odredbi ne bi bil nezakonit, četudi bi ga sodišče prve stopnje izdalo po poteku roka 3 dni, ki je določen za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi oprave določenih poizvedb (oziroma pridobitve eventuelnih dokazov), ki so lahko odločilnega pomena za ugotovitev utemeljenosti predlagane začasne odredbe.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so določila Cesijske pogodbe jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (upoštevanje delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb ZST, izključuje uporabo 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Če je stranki plačilo sodne takse odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
URS člen 155. ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102, 102/2.
sprememba predpisa – ustavna prepoved restriktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost – izbrisna tožba – rok za vložitev po ZZK-1 – vknjižba lastninske pravice
Dejansko stanje, na katerega je tožnica oprla izbrisno tožbo, do uveljavitve ZZK-1 še ni začelo učinkovati, saj izbris določene materialnopravno neveljavne vknjižbe učinkuje šele z izdajo sodbe, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da rok za vložitev izbrisne tožbe po ZZK do uveljavitve ZZK-1 sploh še ni v celoti potekel. Ne gre torej za primer, ko bi ZZK-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, kar bi posledično pomenilo tudi, da je posegel v že pridobljene pravice tožnice.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
objava popravka – zavrženje tožbe – tek roka za vložitev tožbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 33. člena ZMed teče od dneva po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen v roku, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed.
pogoji za vpis – identifikacijski znak nepremičnine
V konkretnem primeru nepremičnine sploh niso bile označene ne s “starim” ne z “novim” identifikacijskim znakom, ampak zgolj opisno (ni npr. navedena parc. št., št. podvložka....), kar onemogoča presojo identitete nepremičnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik bi moral upoštevati jasno odredbo delavke, pristojne za kadrovske zadeve, in naslednji dan priti na sedež delodajalca. Ker ni tako ravnal in ker je bil v nadaljevanju več kot 5 zaporednih dni neupravičeno odsoten z dela, mu je tožena stranka (delodajalec) utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
dodatno izvršilno sredstvo – nadaljevanje izvršbe – dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih – drugo sredstvo izvršbe
Iz določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ni mogoče izpeljati pravila, da mora upnik v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnim sredstvom, glede katerega je bila izvršba že predhodno ustavljena, izkazati ustrezno spremembo okoliščin v zvezi s tem izvršilnim sredstvom. Edini pogoj, ki ga navedena določba postavlja, je ta, da izvršilni postopek (še) teče, upniku pa ni naložena dolžnost, da obrazloži, zakaj predlaga razširitev izvršilnih sredstev.
ZPP člen 7, 153, 213, 286. ZOR člen 155, 185. 189.
izguba na zaslužku – odškodnina – premoženjska škoda – trditvena podlaga – izpoved stranke
Tožničina izpovedba ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove.
pravica do odmene zaradi nemožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjenih solastninskih deležev
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen do povrnitve tiste koristi, ki bi jo po normalnem teku stvari dosegel (kar je dejansko vprašanje), če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.
Navedbam o tožnikovem kmetovanju (v okviru svoje kmetije), ki naj bi potekalo (v polnem obsegu) do konca leta 2000 (ko naj bi se tožnik in njegova žena oba zaposlila), drugotožena stranka ni oporekala. Iz tega razloga je potrebno za to obdobje (do konca leta 2000) pri ugotavljanju višine odmene, do katere je tožnik upravičen, izhajati iz višine koristi, ki bi jo dosegel z izkoriščanjem obeh v denacionalizaciji vrnjenih kmetijskih zemljišč (pravilneje solastninskih deležev na obeh parcelah) v okviru gospodarjenja na svoji kmetiji.
vrnitev poslovne sposobnosti – stroški postopka – domneva umika predloga
V uradnih nepravdnih postopkih presumpcija umika predloga kot posledica nezaložitve predujma za izvedenca ne velja. Osebe, v interesu katere se vodi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ne more doleteti breme zalaganja stroškov izvedbe dokaza, niti pravilo o domnevnem umiku predloga.